Dojenje predstavlja edinstven in neprecenljiv vir prehrane za dojenčka, ki se nenehno prilagaja njegovim individualnim potrebam. Poleg svoje primarne vloge kot vir energije, dojenje ponuja vrsto prednosti, ki presegajo hranjenje po steklenički. Te vključujejo zaščito pred okužbami, zmanjšanje tveganja za poznejšo debelost ter krepitev edinstvene čustvene vezi med materjo in otrokom. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato nedvoumno priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka ter nadaljevanje dojenja vsaj do otrokovega drugega leta. Kljub tem priporočilom pa raziskave kažejo, da je pri pol leta starosti večina dojenčkov že hranjenih ali dohranjevanih z mlečno formulo.
Ko dojenje ne steče: Izbira ustrezne mlečne formule
V primerih, ko dojenje ne steče ali je potrebno dohranjevanje, je skrbna izbira primerne mlečne formule ključnega pomena. Kravje mleko, ki je osnova za številne mlečne formule, vsebuje previsoke koncentracije beljakovin in mineralov za dojenčkov organizem, zato ga Evropsko društvo za otroško gastroenterološko hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) v svojih priporočilih odsvetuje v prvem letu otrokovega življenja. Mlečna formula predstavlja prehrano, posebej prilagojeno potrebam dojenčkov in malih otrok. Njena sestava je pod skrbnim nadzorom Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki določa zgornje in spodnje meje vsebnosti posameznih sestavin, katerim morajo proizvajalci slediti. Kljub temu pa nekatere meje ostajajo dokaj široke. Tako lahko začetna mlečna formula vsebuje med 1,8 g in 2,5 g beljakovin na 100 kcal, kar predstavlja skoraj 40% razliko. Ta razlika je lahko pomembna, še posebej, če upoštevamo, da so beljakovine najpomembnejše hranilo za dojenčkov razvoj.
Kaj pravi stroka o beljakovinah v mlečnih formulah?
Z naraščajočo globalno stopnjo debelosti pri otrocih in odraslih, se povečuje tudi zanimanje za vpliv zgodnje prehrane na dolgoročno zdravje. Ena izmed izpostavljenih hipotez je "hipoteza o zgodnjih beljakovinah", ki predpostavlja, da lahko visok vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu poveča tveganje za debelost in prekomerno težo v poznejših letih. Raziskave so to hipotezo potrdile, saj so ugotovile, da imajo dojenčki, hranjeni z mlečnimi formulami z višjo vsebnostjo beljakovin, večje tveganje za razvoj debelosti v primerjavi z dojenčki, hranjenimi z formulami z nižjo vsebnostjo beljakovin.
Večina komercialnih mlečnih formul vsebuje več beljakovin, kot jih dojenček dejansko potrebuje. To predstavlja nepotrebno obremenitev za ledvice ter povečuje tveganje za kasnejšo prekomerno težo in debelost. Zato so v zadnjih letih proizvajalci posvetili veliko pozornosti razvoju mlečnih formul, ki bi se po vsebnosti beljakovin čim bolj približale materinemu mleku.
Materino mleko se po svoji sestavi bistveno razlikuje od kravjega mleka. Poleg drugih ključnih razlik, materino mleko vsebuje znatno nižjo vsebnost beljakovin, ki so hkrati tudi višje kakovosti. Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, ki jih delimo na esencialne in neesencialne. Esencialne aminokisline so za dojenčka ključnega pomena, saj jih njegovo telo ne more proizvesti samo in jih mora zaužiti s hrano. V enaki količini beljakovin (npr. 1 g) najdemo v kravjem mleku bistveno manj esencialnih aminokislin kot v materinem mleku. To je razlog, da proizvajalci mlečnih formul dodajajo večjo količino beljakovin, da bi tako zagotovili zadostno količino esencialnih aminokislin za dojenčka.
Kot odgovor na najnovejša znanstvena dognanja, je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravila znanstveno mnenje, ki potrjuje varnost in primernost nadaljevalnih formul za dojenčke, starejše od šest mesecev, z vsebnostjo beljakovin približno 1,1 g / 100 ml. Kljub temu pa večina mlečnih formul za to starostno obdobje na trgu vsebuje več kot 1,3 g beljakovin na 100 ml. Te spremembe v sestavi formul so rezultat dolgoletnih raziskav in razvoja, katerih cilj je bil znižati vsebnost beljakovin in tako čim bolj posnemati sestavo materinega mleka.
Vpliv beljakovin na dolgoročno zdravje
Ker so beljakovine v materinem mleku optimalno prilagojene otrokovim potrebam, dojenčki, ki so hranjeni z materinim mlekom, običajno rastejo počasneje kot tisti, ki so hranjeni z mlečno formulo. Ta počasnejša rast pa je povezana s pomembnimi dolgoročnimi koristmi za zdravje, vključno z manjšim tveganjem za debelost, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen.
Analiza, objavljena septembra 2016, je podprla zmanjšanje količine beljakovin v mlečnih formulah za dojenčke. Študija, ki je bila izvedena na podlagi podatkov iz 11 randomiziranih kontroliranih preskušanj v šestih državah, je ocenila rast dojenčkov, hranjenih z mlečno formulo z znižano vsebnostjo beljakovin v primerjavi z drugimi formulami. Ugotovili so, da formula z nižjo vsebnostjo beljakovin podpira zgodnjo rast, primerljivo s standardi WHO, in je blizu ravni rasti dojenih otrok.
Dokazi, ki podpirajo prednosti formul z nižjo vsebnostjo beljakovin in njihov vpliv na dolgoročno zdravje, segajo tudi do dolgoročnih kliničnih preskušanj. Evropski projekt otroške debelosti (CHOP), ustanovljen leta 2001, je s dvoletnim spremljanjem preizkušal hipotezo, da večji vnos beljakovin pri dojenčkih vodi do hitrejšega povečanja telesne mase v prvih dveh letih življenja. V času spremljanja je bilo ugotovljeno, da so dojenčki, hranjeni z začetno in nadaljevalno mlečno formulo z nižjo vsebnostjo beljakovin, v prvem letu življenja imeli bistveno nižji indeks telesne mase (ITM) v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni z formulami z višjo vsebnostjo beljakovin. Nadaljnje spremljanje pri šestih letih je pokazalo, da so imeli dojenčki, hranjeni z mlečno formulo z nižjim deležem beljakovin, nižji ITM in nižje tveganje za debelost v šolski starosti. Ti rezultati kažejo, da bo nižji vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu verjetno zmanjšal tveganje za debelost v poznejših letih, kar potrjuje koristi dojenja in znižanja količine beljakovin v začetnih in nadaljevalnih mlečnih formulah.
Harvardski nutricionist: Najboljša hrana za otroke
Zdrav začetek za zdravo življenje z Nestlé NAN formulami
Z več kot 155 leti strokovnega znanja na področju razvoja mlečnih formul, Nestlé predstavlja vodilno podjetje v inovacijah na področju prehrane dojenčkov in malih otrok. Mlečne formule NAN odlikuje edinstvena kakovost beljakovin, pripravljenih po patentiranem postopku OPTIPRO. Ta patentirana tehnologija omogoča doseganje potrebne kakovosti beljakovin ob hkratnem zmanjšanju presežne vsebnosti beljakovin na najnižjo možno raven.
Posebna obvestila in priporočila
Optimalna prehrana mater in njihovih dojenčkov v prvih 1000 dneh življenja predstavlja temelj za zdravje skozi vse življenje. Verjamemo, da je dojenje najboljši način hranjenja dojenčka, saj materino mleko zagotavlja uravnoteženo prehrano in zaščito pred boleznimi. Zdrava prehrana med nosečnostjo in po porodu pomaga pri ustvarjanju zalog hranilnih snovi, potrebnih za vzdrževanje zdravja med nosečnostjo ter za pripravo in vzdrževanje laktacije.
Odločitev o nedojenju je težko spremeniti in ima lahko družbene ter finančne posledice. Uvajanje nepotrebnega delnega hranjenja preko stekleničke ali druge hrane in pijače lahko negativno vpliva na dojenje. Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom, je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja.
Dojenje prinaša nešteto prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti, ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko, ki ga pogosto imenujemo tudi mlečna formula ali mlečni pripravek.
Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic. V 20. stoletju je bilo dojenje zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zaradi močne promocije industrijskih nadomestkov materinega mleka, pogosto opuščeno. Po dopolnjenem šestem mesecu otrokove starosti naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob kateri naj mati nadaljuje z dojenjem.
Dojenje: Naravna, prilagodljiva in zaščitna "super hrana"
Materino mleko je naravna, prilagodljiva in zaščitna "super hrana" z dokazanimi koristmi za otroka. Povezano je z manjšo pogostostjo okužb, bolj urejenim apetitom ter manjšim tveganjem za debelost in alergije. Koristi ima tudi mamica, med prednostmi so med drugim nižja tveganja za raka dojke in jajčnikov ter ugodni presnovni učinki. Je tudi najbolj okolju prijazna izbira in edinstvena dragocenost.
Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka sicer začne dojiti in se več kot polovica dojenčkov hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.
Materino mleko je izjemno bogato, danes poznamo več kot 4000 njegovih sestavin, vključno s hranili, hormoni ter zaščitnimi in signalnimi molekulami. Formule so sicer varen nadomestek, kadar dojenje ni možno, vendar ne morejo poustvariti tako celovite in raznolike sestave.
Dojenje in uravnavanje apetita
"Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka," poudarja stroka. Eden od načinov, kako dojenje pomaga preprečevati debelost, je učenje samouravnavanja apetita: izključno dojeni dojenčki praviloma sami nakažejo lakoto in sitost ter popijejo toliko, kolikor potrebujejo. Pri hranjenju po steklenički pa lahko odrasli nehote spregledamo otrokove signale in ga spodbujamo, da izpije celotno stekleničko, kar lahko vodi v prekomeren vnos in prehranjenost.
Materino mleko poleg hranil, vitaminov, mineralov in drugih blagodejnih sestavin vsebuje tudi hormone (npr. leptin, adiponektin, grelin), ki pomagajo uravnavati apetit, porabo energije in rast. Tudi zato se pri dojenih dojenčkih učinkoviteje razvija občutek za sitost in se oblikuje boljša telesna sestava. Nekatere formule so lahko beljakovinsko bogatejše; previsok beljakovinski vnos v prvem letu spodbuja izločanje inzulina in IGF-1, kar se povezuje s hitrejšim nalaganjem maščobe.
Materino mleko pomaga uravnavati dnevno-nočni ritem, saj vsebuje triptofan (gradnik serotonina in melatonina), zato lahko dojeni dojenčki lažje vzpostavijo spanec in dnevno-nočno rutino. Hkrati materino mleko ščiti pred številnimi okužbami, podpira zdravo črevesno mikrobioto ter je povezano z manj alergijami in nekaterimi kroničnimi boleznimi pozneje v življenju.
Materino mleko lahko spodbuja raznolikost otrokove prehrane v prihodnje. Ker mamica s svojo prehrano nežno "začini" okus mleka, dojenček zgodaj spoznava različne okuse, kar je pogosto povezano z manj izbirčnostjo pri hrani pozneje v življenju.
Uvajanje goste hrane ob dojenju
Okoli 6. meseca starosti, ob dojenju, je priporočljivo začeti uvajati gosto hrano. Ključno je, da so obroki energetsko in hranilno ustrezni, brez dodanih sladkorjev in soli, teksturo pa postopoma nadgrajujte za razvoj žvečenja in spretnosti.
Med 6. in 8. mesecem naj dojenček poleg materinega mleka zaužije 2-3 obroke s skupno približno 200 kcal (837 kJ) na dan. Teksturo postopoma nadgrajujte od gladke k bolj grudasti. Začnite z gostejšimi kašami in dobro pretlačeno hrano; začetna porcija naj bo 2-3 jedilne žlice in naj se postopno povečuje.
Med 9. in 11. mesecem ponudite 3-4 obroke, skupaj približno 300 kcal (1255 kJ) na dan. Tekstura naj bo pretlačena ali drobno sekljana, porcija naj bo približno do polovice 250-mililitrske skodelice.
Med 12. in 23. mesecem dojenček poleg materinega mleka potrebuje približno 550 kcal (2300 kJ) na dan v 3-4 obrokih. Uživa naj družinsko hrano, drobno narezano ali po potrebi pretlačeno; porcija naj bo okvirno četrtina do polovica 250-mililitrske skodelice na obrok, odvisno od apetita.
Za energijsko gostoto lahko v zelenjavno ali mesno kašo dodate malo kakovostne maščobe (npr. repično olje). Jedem ne dodajajte sladkorja ali medu in hrane ne "sladkajte" s sadjem; sladek okus uvajajte postopno s celim sadjem ob pravem času, ne kot ojačevalec okusa pri zelenjavnih jedeh. Z uvajanjem goste hrane vključite vire železa (npr. meso, stročnice, izbrano zelenjavo in sadje) ter jim dodajte vitamin C (denimo kapljico limoninega soka ali z vitaminom C bogato zelenjavo oziroma sadje), saj pomaga, da telo bolje izkoristi železo.
Materino mleko: Neponovljivo in okolju prijazno
Materino mleko je edinstveno po svoji sestavi, ki vključuje vodo, beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, DHA/ARA, vitamine in minerale. Poleg tega vsebuje žive imunske celice, imunoglobuline, encime, rastne dejavnike, protimikrobne in protivirusne snovi, hormone, prebiotične dejavnike ("bifidus faktor") in arome iz mamine prehrane.
Dojenje je hkrati najbolj okolju prijazna in trajnostna izbira. Mleko nastane pri mami, teče iz dojke in ne potrebuje embalaže ali skladiščenja. Ni plastike in skoraj ni odpadkov, poraba dodatne vode in energije pa je zelo majhna. V primerjavi s formulami je zato bistveno manjši ogljični odtis, hkrati pa boljše zdravje mame in dojenčka pogosto pomeni tudi manj obiskov pri zdravniku in manj zdravil, kar še dodatno zmanjšuje obremenitev narave.
Pomembnost pravilnega hranjenja v prvih 1000 dneh
Prehrana otroka v prvih 1000 dneh življenja (od nosečnosti do drugega leta starosti) ima temeljno vlogo pri njegovem razvoju in vpliva na nagnjenost k boleznim pozneje v življenju. Materino mleko oz. dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast, razvoj in sposobnost prebave. V tem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana.
Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi, kot so protitelesa (koncentracija IgA protiteles je najvišja od 10. dneva po porodu in vse do 7,5 mesecev po porodu), probiotiki, prebiotiki, rastni dejavniki, hormoni, ogljikovi hidrati, minerali, vitamini in maščobne kisline v optimalnem razmerju za zdrav razvoj dojenčka. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov nezrel imunski sistem. Vse več je raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, boljšim razvojem kognitivnih funkcij, manjšim pojavom alergij, celiakije ter manjšim tveganjem za debelost.
Tudi v psihološkem pogledu je dojenje najboljša povezava med dojenčkom in mamico. Dojenje je prednost tudi za matero, saj predstavlja najhitrejše okrevanje po porodu, pospeši luščenje maternice ter predstavlja zaščito pred poporodno depresijo.
Mlezivo, prehodno in zrelo mleko: Spreminjajoča se sestava za specifične potrebe
Okus materinega mleka je odvisen od materine prehrane. Nekje od šestega meseca starosti materino mleko ne zadošča več vsem otrokovim potrebam. Pri otroku začnemo uvajati primerno dopolnilno hrano, pri čemer je materino mleko še vedno pomemben vir energije, hranil in zaščitnih snovi.
Materino mleko ni enake sestave v celotnem obdobju dojenja. Prvo mleko, ki ga prsne žleze izločajo, se imenuje mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Glavna vloga mleziva je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo. Ima tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) in tako zmanjšuje možnost zlatenice.
Mleko se začne kmalu spreminjati. Drugi do tretji dan se pojavi prehodno žensko mleko. Po 9. dnevu po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze). Mleko se spreminja tudi v času posameznega podoja. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in mlečnega sladkorja (laktoze), na koncu podoja pa več maščob.
Človeško mleko vsebuje več kot 200 vrst bakterij
V materinem mleku je več kot 200 vrst bakterij, med katerimi so najpomembnejši Lactobacilli, Bacteroides in Bifidobacterium. Poleg probiotičnih mikroorganizmov, ki vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote, pa najdemo tudi dejavnike, ki podpirajo njeno rast. Ti dejavniki so oligosaharidi človeškega mleka ("Human milk oligosaccharides" oz. HMO), ki delujejo kot prebiotiki. Ta skupina oligosaharidov vsebuje več kot 200 različnih vrst. Ti oligosaharidi se v črevesju ne prebavljajo, zato so idealna hrana za mikroorganizme (predvsem Bifidobakterije), kar omogoča njihovo rast. Eden od koristnih učinkov HMO v prebavnem traktu je tudi njihova sposobnost blokiranja vezave patogenov na črevesne epitelijske celice.
Maščobe v mleku so spremenljiva sestavina mleka, saj se njihov delež spreminja glede na materino prehrano. So pomemben vir energije za otroka. Materino mleko vsebuje več kot 400 različnih beljakovin. Te predstavljajo vir energije, hranilnih snovi, imajo protimikrobno in imunomodulatorno aktivnost ter stimulirajo absorpcijo drugih hranil.
Materino mleko ne zadosti otrokovim potrebam po vitaminu D. Tega je potrebno dodajati, njegov vnos pa naj za dojene dojenčke znaša 400 mednarodnih enot na dan. Prav tako je v mleku premalo vitamina K, zato vsi dojenčki ob rojstvu dobijo odmerek tega vitamina, kar prepreči hemoragično bolezen novorojenčkov. Ker se materino mleko prilagaja dojenčku, je njegova sestava ves čas optimalna.
Kako se tvori materino mleko?
Tvorba materinega mleka je kompleksen proces, ki ga uravnavajo hormoni in fiziološki procesi. Glavne sestavine dojke vključujejo žlezno tkivo, ki tvori in transportira mleko (mlečni grozdi in vodi), vezno tkivo, ki podpira dojko, krvne žile, limfo, živce in maščobno tkivo.
V času nosečnosti se dojke močno spremenijo, razvoj mlečnih žlez pa se dokonča. Hormoni, kot so estrogen, progesteron in laktogen iz človeške placente, spodbujajo rast mlečnih žlez in vodov. Takoj ob porodu raven estrogena in progesterona močno pade, kar sproži začetek laktacije - izločanje mleka.
Prolaktin, pogosto imenovan tudi "materinski" hormon, se med nosečnostjo močno poviša. Njegova raven narašča s stimulacijo s sesanjem dojenčka in je najvišja približno 45 minut po dojenju. Mlečne celice (alveole) začnejo proizvajati mleko, ko se zaradi sesanja dojenčka sproži hormon prolaktin.
Oksitocin je hormon, ki med porodom krči gladke mišice maternice, med dojenjem pa povzroča krčenje mišičnih vlaken v mlečnih celicah (alveolah), kar povzroči izcejanje mleka. Ta izcejalni refleks je ključen za učinkovito dojenje.
Harvardski nutricionist: Najboljša hrana za otroke
Pogosti izzivi pri dojenju in nasveti za pomoč
"Nisem imela več dovolj mleka" je najpogostejši vzrok, ki ga slišimo pri svetovalkah za dojenje, kot razlaga za prezgodnje končanje dojenja ali začetek dodajanja prilagojenega mleka. Včasih je ta vzrok resničen, včasih pa žal le posledica napačnih informacij. Ideja o "primanjkljaju mleka" pogosto izhaja s strani proizvajalcev otroške hrane in industrije kravjega mleka, ki imajo močan finančni interes.
Pri večini mater tvorba materinega mleka poteka nenehno. V prvih dneh in tednih dojenja je lahko prisotna celo prevelika količina mleka. Pri nekaterih dojenčkih, ki ne rastejo dovolj hitro ali celo izgubijo na teži, ni razlog pomanjkanje mleka, temveč dejstvo, da otrok ne dobi vsega razpoložljivega mleka. Najpogostejši razlog za to je nepravilno pristavljanje k prsim, prekratki ali preredki podoji ali uporaba dudic. Zelo pomembno je, da se materi v prvih dneh pokaže, kako se otroka pravilno pristavi in da dojko na otrokovo željo.
Zelo redke so mamice (1-3 % žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka ali pa zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti. Vzroki so lahko operacije dojk, ostanki posteljice v maternici, Sheehanov sindrom, neprimerna hormonska kontracepcija, nerazvite mlečne celice ali žleze, ali prerezani mlečni vodi.
Če mati nima omenjenih razlogov, obstajata dva osnovna in najpogostejša razloga za nezadostno količino mleka:
- Dojenček se pri prsih ne doji dovolj dolgo in dovolj pogosto, razmaki med dojenji so predolgi, otrok sesa druge predmete za tolažbo (dude, stekleničke).
- Otrok ne dobiva mleka iz dojk učinkovito: zaradi nepravilnega položaja pri prsih ali je nepravilno prisesan na bradavico, otrok ni dovolj blizu dojke (sesa le bradavico, namesto da bi bil dobesedno zarit v dojko) ali zaradi posebnih težav z sesanjem (priraščen jeziček, težave pri požiranju), ali so materine dojke nabrekle zaradi preveč mleka (značilno za nekatere matere prve dni po porodu) in otrok ne more pravilno zagrabiti.
Dojenčki se normalno dojijo 8 do 12-krat dnevno, dokler ni laktacija in mlečna zaloga res dobro vzpostavljena. Večina dojenčkov se doji povprečno 140 minut skupaj v celem dnevu, povprečno od 10 do 30 minut na en podoj.
Velikost dojk ne vpliva na količino mleka, ki se tvori. Velikokrat imajo ženske z zelo velikimi prsmi celo več težav pri dojenju kot ženske z manjšimi prsmi.
Prvo materino mleko, mlezivo, je gostejše in temno rumene barve, v zelo majhnih količinah, vendar zelo kalorično in izredno pomembno za novorojenčka. Zadošča vsem potrebam novorojenčka prvih 2-4 dni, dokler se ne začne tvoriti zrelo mleko. V prvih dneh po porodu imajo nekatere matere občutek, da nimajo (dovolj) mleka, ker se nekateri otroci dojijo neprenehoma. Vzroki za to so lahko tudi nepravilno pristavljanje in nepravilno prisesanje na dojko, tako da otrok ne dobi mleka zlahka in se prej utrudi.
Če pri dojenju naletite na težave, poiščite pomoč pri svetovalki za dojenje, patronažni sestri ali pediatru, ki lahko pomagajo pri tehniki pristavljanja in rutini. Kadar dojenje ne gre, je smiselno poskusiti z iztiskanjem in hranjenjem z materinim mlekom po steklenički; kjer je na voljo, je možnost tudi donirano mleko iz mlečne banke. Prilagojeno mleko je varen nadomestek, kadar ni druge možnosti; pomembno je, da otroček dobi dovolj primerne hrane in da mamice dobijo potrebno podporo.
Zaključek: Zavedanje o pomenu dojenja za celostno zdravje
Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov.