Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki se nanašajo na skoraj vsak vidik ženskega telesa. Ena najpomembnejših telesnih priprav na prihod novega življenja je razvoj in priprava dojk na dojenje. Ta proces, ki se začne že v zgodnji nosečnosti, je kompleksen in vključuje hormonske spremembe, rast tkiv in pripravo na proizvodnjo mleka. Poleg tega je ustrezna prehrana med nosečnostjo ključnega pomena za zdravje matere in otroka, pri čemer mleko in mlečni izdelki igrajo pomembno vlogo.
Razvoj dojk: od zarodka do pubertete
Brsti dojk se začnejo razvijati pri zarodku ženskega spola že 4 tedne po zanositvi. Do rojstva je osnovni razvoj dojk zaključen. Bradavice, areole (kolobarji) in celo nekaj mlečnih vodov je, skupaj z majhnimi blazinicami maščobe, na svojih mestih. Od rojstva pa vse do pubertete se dojke ne razvijajo. Ko deklica vstopi v puberteto, se iz njenih jajčnikov začne izločati hormon estrogen, ki povzroča, da se dojke začnejo hitro razvijati. Maščobne blazinice v dojkah se povečujejo, mlečni vodi se podaljšujejo in razvejajo. Ko odraščajoča deklica vstopi v menstrualni cikel, hormon progesteron povzroča razvoj alveolov, celic, ki tvorijo mleko. Do približno 20. leta starosti je ta proces skoraj zaključen. Toda dojke še naprej zorijo in sicer do nosečnosti oziroma do starosti med 30 in 35 leti.
Velikost dojk nikakor ne vpliva na sposobnost nastajanja mleka. Na velikost dojk vplivata dednost in telesna maščoba. Na vrhu dojke je izbočena bradavica, ki jo obdaja temneje obarvana koža, imenovana kolobar. Na vsaki bradavici je med 10 in 20 odprtinic, iz katerih priteče mleko. Dojka je zgrajena iz žleznega in vezivnega tkiva ter maščevja. Žleznega tkiva je približno enaka količina pri večini žensk znotraj rodnega obdobja. Količina maščevja pa od ženske do ženske zelo variira. Notranjost dojk je razdeljena na več režnjev (kot pri grenivki, na primer). V vsaki dojki najdemo med 15 in 25 žleznih režnjev ali lobulov, ki so postavljeni krožno okoli bradavice. Znotraj vsakega režnja se nahaja 20 do 40 majhnih režnjičev. Znotraj režnjičev so mlečne žleze, ki tvorijo mleko. Mlečne žleze, imenovane alveoli, se grozdasto zbirajo okoli mlečnih vodov.
Spremembe v dojkah med nosečnostjo
V nosečnosti placenta stimulira nastajanje hormonov estrogena in progesterona, ki pripravljata dojke na dojenje. Te spremembe se začnejo že zgodaj:
- Zgodnja nosečnost (5.-6. teden): Že okrog petega ali šestega tedna nosečnosti boste opazili, da so vaše dojke bolj polne, bradavice pa bolj občutljive. Ko je ženska v veselem pričakovanju, njene bradavice potemnijo in kolobar okrog njih se poveča, na njem pa se pojavijo male bunkice. To so Montgomerijeve žleze, ki začnejo v tem obdobju bolj izstopati. Te žleze izločajo naravno olje, ki vlaži in ščiti bradavico ter kolobar.
- Prvo trimesečje: Okrog tretjega meseca nosečnosti začnejo v ženskem telesu "divjati" hormoni, predvsem prolaktin, estrogen in progesteron. Vse to botruje izjemnemu širjenju mlečnih žlez in na ta način se telo začne pripravljati na proizvodnjo mleka.
- Drugo trimesečje: Z meseci žlezno tkivo, ki je potrebno za nastajanje mleka, v dojkah nadomesti maščevje in podporno tkivo, kar povzroči povečanje obsega oprsja. Zato se ne čudite, če boste med nosečnostjo potrebovali eno do dve številki večji nedrček. Do konca drugega trimesečja nosečnosti telo postane popolnoma sposobno proizvajati materino mleko.
- Tretje trimesečje: Bradavici in kolobarja še dodatno potemnita, kar je namenjeno temu, da izstopata od okoliškega tkiva in ju dojenček lažje opazi. Ko po porodu novorojenček leži na materinem trebuhu, ima samo znotraj prve ure svojega življenja neverjetno sposobnost opaziti kontrastno obarvan del dojke, se priplaziti do dojke in se samostojno prisesati nanjo. Do konca drugega trimesečja nosečnosti so dojke pripravljene na dojenje.
Visok nivo progesterona v krvi med nosečnostjo preprečuje nastajanje mleka, toda nosečnica lahko opazi, da iz dojk priteče kakšna kaplja kolostruma.
Kolostrum: prvo zlato mleko
Kolostrum je prvo materino mleko, ki se začne tvoriti že med nosečnostjo, ponavadi okoli 37. tedna nosečnosti, čeprav se lahko pojavi že med 12. in 16. tednom. Tvorjenje kolostruma v prsih se začne med 12. in 16. tednom nosečnosti, pri čemer so odgovorni določeni hormoni. Uhajanje kolostruma med nosečnostjo je popolnoma normalno! Najpogosteje se pojavi v zadnjem trimesečju nosečnosti, pri čemer je količina izcedka kolostruma individualna. Lahko gre za nekaj kapljic ali pa tudi večje količine. Nobeno od tega ne pomeni, da kolostruma ne bo ob rojstvu otroka, saj imajo po porodu ključno vlogo hormoni, ki so odgovorni za sprostitev mleka.
Kolostrum je bogat z protitelesi in hranili, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe ter mikrohranili, ki so odgovorni za razvoj imunskega sistema dojenčka. Vsebuje manj sladkorja in maščob kot materino mleko, kar olajša prebavo novorojenčka. Kolostrum se razlikuje od materinega mleka po svoji gostoti, rumenkasti ali oranžni barvi in izlivanju v kapljicah. Ne ustrašite se, če boste že med nosečnostjo na nedrčku ali majici opazili rumene madeže, saj to je kolostrum, prvo mleko za vašega otročka. Na forumih mnoge pišejo, da madeže kolostruma morate opaziti v zadnjem trimesečju, saj je to znak, da boste lahko dojili. Vendar to ni pravilo - nekaterim kolostrum ne začne nastajati že med nosečnostjo, a lahko normalno takoj po porodu začnejo z dojenjem.
Če opazite iztekanje kolostruma med nosečnostjo, zlasti v večjih količinah, je priporočljivo, da ga zberete. Ne samo, da ga lahko zamrznete in uporabite za krepitev imunskega sistema vašega dojenčka po nekaj mesecih, ampak ga lahko vzamete tudi s seboj v porodnišnico v primeru zapletov med porodom ali dojenjem. Lahko ga uporabite tudi za mnoge druge stvari, kot na primer: nego dojenčkovega noska, čiščenje vašega ali dojenčkovega obraza pred hormonskimi izbruhi aken, preprečevanje ali omilitev pleničnega izpuščaja in celo za kopel.
Nekim nosečnicam lahko zdravnik priporoči iztiskanje kolostruma med nosečnostjo, običajno okoli 37. tedna nosečnosti. To se lahko zgodi pri ženskah, ki imajo gestacijski diabetes ali če se zaradi nekega razloga pričakuje ločenost med materjo in dojenčkom po porodu. V primeru gestacijskega diabetesa obstaja tveganje za hipoglikemijo (padec ravni sladkorja v krvi) pri novorojenčku, zato lahko zdravnik priporoči iztiskanje kolostruma, da se zagotovi zadostna količina mleka za dojenčka. Vsekakor je pomembno, preden iztiskate kolostrum med nosečnostjo, posvetovati se s svojim zdravnikom, saj stimulacija dojk in bradavičk spodbuja sproščanje hormonov, ki lahko prezgodaj sprožijo porod!
Kako iztisniti kolostrum?
Za razliko od črpanja materinega mleka po porodu, iztiskanje kolostruma med nosečnostjo zahteva tradicionalen pristop - ročno iztiskanje. Pozabite na črpalke, še posebej električne, saj lahko povzročijo neprijetne težave. Nežno, ročno iztiskanje v zbiralnik kolostruma je idealno.
Priporočila za iztiskanje:
- Pridobite Haakaa zbiralnik kolostruma - pred uporabo ga ustrezno sterilizirajte in dobro umijte roke.
- Sprostite se in udobno namestite - celoten postopek iztiskanja bo tako bolj prijeten, lažji in hitrejši.
- Nežno in počasi masirajte dojko; topel obkladek pred in/ali med iztiskanjem lahko tudi pomaga.
- S prsti oblikujte črko C in jih postavite na dojko okoli, zgoraj in spodaj od bradavičke, saj so tam mlečni kanali, ki jih želimo spodbuditi.
- Nežno pritisnite prste proti notranjosti in s palcem ter kazalcem drsite proti bradavički.
- Odstranite roko s dojke in postopek ponovite večkrat. Nadaljujte z iztiskanjem in masiranjem dojke, dokler ne zberete želene količine kolostruma oziroma kolikor vam uspe.
- Če ne opazite kapljic kolostruma, ne skrbite. Nadaljujte s stimulacijo nekaj minut in poskusite znova naslednji dan. Včasih je potrebno nekaj več časa. V prvih poizkusih je povsem normalno, če zberete le nekaj mililitrov, zato ne obupajte!
Silikonski zbiralnik kolostruma Haakaa je oblikovan tako, da omogoča mamici, da kolostrum iztisne pred porodom in po porodu v varni embalaži za shranjevanje, ki je tudi enostavna za uporabo. Kolostrum se je do sedaj tradicionalno zbiral v brizgah za enkratno uporabo, ki pa so bile pogosto iz škodljive plastike. Haakaa zbiralnik je narejen iz 100% medicinskega silikona, kar pomeni, da ne izloča nevarnih toksinov in ga je mogoče varno shraniti v hladilniku ali zamrzovalniku. Je enostaven za uporabo in ponovno uporabo, zato je idealna možnost za mamice pred rojstvom in po njem! Vsak zbiralnik kolostruma ima tudi svojo nalepko za priročno označevanje. Po iztiskanju označite datum in količino iztisnjenega kolostruma ter zbiralnik shranite v zamrzovalnik. Ko je čas za uporabo, ga postavite v toplo vodo, da se kolostrum segreje, in nato nahranite svojega malčka iz zbiralnika.
Smernice za shranjevanje kolostruma in materinega mleka:
- Sobna temperatura: 6-8 ur
- Hladilnik: 3-5 dni
- Zamrzovalnik v sklopu hladilnika: 2 tedna
- Globoko zamrzovanje: 6-12 mesecev
Dojenje in iztiskanje sta procesa, ki nista vedno uspešna “čez noč”.
Nastajanje mleka po porodu (Laktogeneza)
Nastajanje mleka ali laktogeneza se začne z rojstvom dojenčka. Porod sproži fiziološko verižno reakcijo. Rojstvo posteljice povzroči padec nivoja estrogena in progesterona v materinem telesu. Istočasno iz maternice do hipotalamusa v možganih potujejo živčni impulzi. V dojke priteče dodatna kri, da se lahko mleko začne tvoriti. Prolaktin, ki ga izloča hipofiza, spodbudi nastajanje mleka v alveolah. Oksitocin pa je odgovoren za izcejanje mleka iz dojke.
Da dojenje lahko steče, je pomemben oksitocinski refleks. Ko dojenčka pristavimo, z usti vzdraži bradavico. Od tod se živčni impulzi prenesejo v hipotalamus, ki spodbudi hipofizo k izločanju oksitocina. Le-ta vpliva na krčenje mišičnih celic v dojki, mleko se iz njih izstisne in potuje iz mlečnih režnjičev v mlečna izvodila. Oksitocin se lahko začne izločati refleksno tudi v trenutku, ko ne dojimo.
Med tretjim in petim dnevom po porodu (pri nekaterih ženskah lahko tudi okoli desetega dne) dojke začnejo tvoriti večje količine mleka. Le nenehno praznjenje - dojenje zagotavlja neprekinjeno nastajanje mleka. Ko se dojenček prisesa na dojko, se živčni impulz prenese po hrbtenjači do hipotalamusa v možganih, od tam pa v hipofizo, ki začne sproščati več prolaktina in oksitocina. Mleko začne nastajati. Če vas torej skrbi, da imate premalo količino mleka, je rešitev preprosta - dojite pogosteje.
Dojke niso kot stekleničke, niso kot posode za mleko. Dojke niso NIKOLI PRAZNE in ni nam potrebno čakati, da se napolnijo, da lahko dojimo. Mleko se, dokler je povpraševanje, tvori neprenehoma.
Šta ako ne osećam otpuštanje mleka
Vloga mleka in mlečnih izdelkov v nosečnosti
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Mleko in mlečni izdelki spadajo med osnovna živila v naši prehrani. Kot dodatek beljakovin so najboljši mleko in mlečni izdelki, kot so jogurt, pinjenec, skuta ali sir. Zadostuje 250 g jogurta, 0,3 l pinjenca ali 100 g skute. Del potreb po mleku se lahko nadomesti s sirom. 100 ml mleka ali jogurta ustreza (merjena je vsebnost kalcija) okoli 15 g trdega sira (npr. gavda ali ementaler) ali 30 g mehkega sira (kot Camembert ali Brie).
Mleko in mlečni izdelki ne zagotavljajo samo beljakovin, so tudi glavna hrana za dobavo kalcija, ki je bistven za tvorbo kosti. Zaradi oblikovanja okostja in zob zarodka, je potrebno med nosečnostjo zaužiti večje količine kalcija. Priporočen vnos je 1000 mg na dan. Noseče ženske, ki so mlajše od devetnajst let, morajo prejeti 1200 mg na dan.
Strokovnjaki z NIJZ svetujejo, da uživate mleko in mlečne izdelke z manj maščob. Dnevno naj bi zaužili od dve do štiri enote. Kot ena enota štejejo: ena skodelica mleka, kislega mleka ali jogurta (2 dl), tri velike žlice skute (okrog 5 dag), rezina manj mastnega sira (do 30 odstotkov maščobe v suhi snovi; okrog 2,5 dag).
Nekatera podjetja, kot je Mlekarna Krepko, ponujajo ekološke mlečne izdelke, ki so pripravljeni po tradicionalnih postopkih, kar lahko predstavlja še posebej kakovostno izbiro. Njihovi izdelki, kot so bio maslo, bio jogurt, bio kislo mleko, bio skuta, bio pinjenec in bio sir Krpan, so narejeni iz nehomogeniziranega mleka, kar nekateri strokovnjaki menijo, da je boljše za zdravje.
Vrste mleka in dileme glede njihove primernosti
V času nosečnosti se pogosto pojavljajo vprašanja glede izbire mleka. Medtem ko nekatere ženske prisegajo na sveže, nepasterizirano mleko, druge izbirajo trajno ali "alpsko" mleko.
Trajno (alpsko) mleko: Problem alpskega mleka naj bi bil, da je homogenizirano, torej pregret pri ultra visokih temperaturah, ki čisto uničijo vrednost živila. Podobno je z jogurti - določeni niso narejeni po tem postopku. Nekateri viri navajajo, da trajno alpsko mleko ni v celoti slovenskega izvora, saj ga običajno mešajo z madžarskim mlekom, medtem ko slovensko mleko preprodajo v Italijo. Vsako mleko, naj bo sveže ali trajno, ki je homogenizirano, po najnovejših raziskavah ni dobro za zdravje, ker postopek homogenizacije (razbitje maščobe) povzroči, da se te kapljice maščobe postopoma in skozi vse življenje nalagajo na stenah žil, kar vodi do srčno-žilnih bolezni. Ameriški znanstveniki so dokazali, da imajo ljudje, ki so vse življenje pili homogenizirano mleko, "obloge" na žilah že relativno zgodaj, pri 40 letih. Zato se, če že, priporoča mleko, ki ni obdelano na takšen način, na primer mleko od Planike, ki ni homogenizirano.
Sveže mleko: Nekatere nosečnice se sprašujejo, ali naj pijejo le sveže (in ne alpsko) mleko s 3,5 % maščobe. Vendar pa je pomembno poudariti, da morajo vsa živila, ki jih uživajo nosečnice, biti toplotno obdelana. Zaradi možnosti okužbe z listerijo, ki je bakterija, ki povzroča listeriozo, je priporočljivo uživati le pasterizirano mleko in izdelke iz njega. Če kupujete mleko iz mlekomata, ga je treba pred zaužitjem prekuhati.
Probiotični jogurti: Ti niso homogenizirani, obstaja tudi nehomogenizirano sveže mleko (Planika ali od kmeta).
Mnenja so deljena: Nekateri alergologi so za svoje otroke priporočali izključno Alpsko mleko, medtem ko drugi menijo, da je trajno mleko škodljivo. Dejstvo je, da so mnenja glede primernosti različnih vrst mleka med strokovnjaki in tudi med uporabniki precej deljena.
Pomembnost uravnotežene prehrane v nosečnosti
Poleg mleka in mlečnih izdelkov je za zdravo nosečnost ključna celovita in uravnotežena prehrana. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro prehrano, ki vključuje vsa potrebna hranila.
- Ogljikovi hidrati: Naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine: So sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Po priporočilih Svetovne Zdravstvene organizacije naj bi se povečal vnos v prvem trimesečju za dodatnih 0,7 g dnevno, v drugem za 0,9 g dnevno, v tretjem pa za 31,2 g dnevno. Dnevno naj bi potemtakem zaužili od 1,2 do 1,5 g beljakovin na kg telesne teže dnevno, vendar je to odvisno od tega, kako aktivna je nosečnica.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
- Vitamini in minerali: So esencialni za organizem. Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki.
Živila, ki se jim je v nosečnosti bolje izogibati
Nosečnica naj nikoli ne poje hrane z vidnimi znaki kvarjenja, kot so gniloba, plesen, neustrezen vonj živila. Ni dovolj, da se pokvarjeni del živila obreže in zavrže ter poje užitni del. Kvarjenje je skoraj gotovo tudi na delu živila, kjer ga še ne vidimo s prostim očesom. Pri plesni je lahko nevarna plesen sama ali pa njeni presnovki, t. i. toksini, ki jih sproščajo določeni sevi plesni. Nevarno je lahko tudi vdihavanje plesni. Živilo tako raje zavrzite v celoti.
Na seznamu živil, ki se jih je v nosečnosti bolje izogibati, so tudi živila, ki sicer še nimajo s prostim očesom vidnih znakov plesni, a se na analizah živil pogosto izkaže, da so z njo kontaminirana. To so predvsem zemeljski oreški (arašidi in posledično arašidovo maslo, indijski oreščki, pistacije), pa tudi drugi oreški (mandlji, lešniki) in suho sadje ter kakavova zrna, sončnična semena, začimbe, riž, fižol, koruza in žita ter izdelki iz njih. Hrana, uvožena iz delov sveta s toplejšim in bolj vlažnim podnebjem, je bolj podvržena razvoju plesni kot sveža hrana iz lokalnega okolja.
S plesnijo onesnažena živila predstavljajo tveganje za zdravje, če plesni oz. njihovih toksinov živilo vsebuje nad dovoljeno količino ali pa smo jim izpostavljeni dlje časa. To seveda ne moremo vedeti za vsako živilo, plod, sadež posebej, zato skušamo tveganje omejiti. To storimo tako, da uživamo raznoliko prehrano, kar ne velja le za raznolikost uživanja posameznih živil, ampak tudi za raznolikost uživanja enega živila, a od različnih ponudnikov. Prav tako že pri nakupu preverimo, da živilo ni v poškodovani embalaži. To velja tudi za konzervirano hrano. Izogibajmo se nakupa in zaužitja hrane in pijače iz pločevinke, ki je udrta.
Naslednja skupina živil, ki naj se jim nosečnica izogiba zaradi varnosti, so surova, toplotno neobdelana živila. Taka živila lahko vsebujejo listerijo, bakterijo, ki povzroči listeriozo. Nosečnica naj tako uživa le pasterizirano mleko in izdelke iz njega (trde sire, mehkim sirom naj se izogiba oz. jih pred zaužitjem še dodatno toplotno obdela) in toplotno obdelano meso ter ribe (do središčne temperature vsaj 74 oz. 82 stopinj Celzija pri perutnini). V primeru nakupa mleka iz mlekomata naj ga prekuha sama, zrezke in pleskavice ter podobne mesne izbire naj uživa "well done", prav tako naj si jajca pripravi trdo kuhana ali vmešana. Za čas nosečnosti naj iz svoje prehrane izloči morske sadeže in školjke, mesne izdelke, kot so klobase, poltrajne suhe mesne izdelke in tudi predpakirane mesne izdelke.
Tudi domača zelenjava in sadje z vrta sta lahko vir okužbe, in sicer s toksoplazmozo. Bolezen prenašajo mačke, okužene z zajedavci, ki jih s svojimi iztrebki izločijo v okolje, dež pa jih nato raznosi na večje površine. Med tvegana živila sodijo surovo, toplotno nezadostno obdelano meso, školjke, jajca in nepasterizirano mleko ter že omenjena slabo oprana zelenjava in sadje. Živila z vrta takoj ob prihodu v kuhinjo operemo in jih v primeru shranjevanja najprej očistimo, šele nato shranimo. Pred zaužitjem jih očistimo ponovno.
Tretja skupina živil, ki se jim je v nosečnosti bolje izogibati, pa so živila, ki v sebi nosijo okoljska onesnaževala, npr. težke kovine, torej predvsem školjke in morski sadeži, ter tista, ki sicer v sebi skrivajo ogromno za zdravje koristnih hranil, a tudi v zelo visokih količinah, npr. vitamin A, ki ga je lahko veliko v jetrih in jetrni pašteti. Ta živila naj nosečnica uživa redko ali raje sploh ne.
V nosečnosti se svetuje tudi izogibanje ostrim začimbam in gobam.
Zaključek
Mleko v nosečnosti in med dojenjem je pomemben del uravnotežene prehrane, ki zagotavlja ključna hranila za zdravo rast in razvoj otroka ter dobro počutje matere. Razvoj dojk je naraven proces, ki se začne že v zgodnji nosečnosti, kolostrum pa predstavlja prvo, dragoceno hrano za novorojenčka. Razumevanje telesnih sprememb in skrb za ustrezno prehrano sta ključna za uspešno nosečnost in obdobje po porodu.
tags: #mleko #v #sedmem #mesecu #nosecnosti