Bolezen modrikastega jezika (BTV), ki prizadene predvsem domače in divje prežvekovalce, je v zadnjem času postala pomemben izziv za živinorejo. Čeprav bolezen ni neposredno nevarna za ljudi in ne vpliva na varnost mesa in mleka, lahko povzroči znatne ekonomske izgube zaradi pogina živali in omejitev pri premikih živine.
Razširjenost in vzroki bolezni
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen, ki se širi s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides. Te mušice so najbolj aktivne v toplejših mesecih, običajno od aprila do decembra, kar pomeni, da se bolezen pojavlja sezonsko. Optimalna temperatura za razvoj in aktivnost teh prenašalcev je med 15 °C in 30 °C. V Sloveniji so bili do nedavnega potrjeni izbruhi sevov BTV4 in BTV8 pri ovcah in govedu, predvsem v zahodnem in južnem delu države. V preteklosti je bila bolezen diagnosticirana v 73 obratih, od tega v 49 z drobnico in 24 z govedom.
Virus modrikastega jezika se ne prenaša neposredno med živalmi. Glavni prenašalci so omenjene krvosesne mušice, ki s krvjo prenašajo virus iz okužene živali na zdravo. Prenašanje bolezni je torej tesno povezano z aktivnostjo teh insektov, ki je največja v obdobju od pozne pomladi do zgodnje jeseni.
Klinični znaki in simptomi
Najznačilnejši znaki bolezni modrikastega jezika vključujejo:
- Povišana telesna temperatura: Živali lahko kažejo znake vročine.
- Izcedek iz smrčka in slinjenje: Pojavi se lahko bistri ali sluzast izcedek iz nosu, ki lahko kasneje postane penast. Slinjenje je prav tako pogost pojav.
- Pordelost sluznic: Smrček in očesne veznice postaneta rdeči.
- Otekline: Pojavijo se lahko otekline na sluznici ustnic, dlesni, brezzobe plošče in jezika. Jezik lahko postane nabrekel in modrikast, kar je botrovalo imenu bolezni.
- Razjede: Na smrčku, v ustni votlini, včasih pa tudi po vimenu se lahko pojavijo razjede.
- Pri ovcah: Bolezen se pri ovcah pogosto kaže z izrazitimi kliničnimi znaki in je lahko usodna.
Pomembno je poudariti, da bolezen ne vpliva na ljudi in je meso ter mleko okuženih živali varna za uživanje.
Gospodarske posledice in ukrepi
Pojav bolezni modrikastega jezika povzroča znatne ekonomske izgube v živinoreji. Povečano število poginov, predvsem pri ovcah, in potreba po hitrem odvozu poginulih živali obremenjujeta Veterinarsko higiensko službo (VHS služba). Reševanje nastale situacije zahteva povečane aktivnosti osebja in prerazporejanje kapacitet, vključno z vzpostavitvijo zbirnih mest za trupla poginulih živali in uporabo kontejnerjev ter opreme za čiščenje in razkuževanje vozil.
Nekateri rejci so izrazili kritiko zaradi domnevno zapoznelega obveščanja javnosti in rejcev o prisotnosti bolezni, kar je vodilo v pomanjkanje informacij. Opozicijske stranke so pozivale k takojšnjim ukrepom, vključno z brezplačnim cepljenjem za ogrožene živali, povrnitvijo gospodarske škode rejcem in pravočasnim odvozom poginulih živali.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v začetku junija nabavila cepivo. Ker prostovoljno cepljenje ni doseglo želenega odziva, se je ministrstvo odločilo za obvezno cepljenje. Vendar pa je za zagotovitev učinkovite zaščite v času sezone izbruhov, cepljenje idealno opraviti pozimi, da se lahko razvije zadostna imunost.
Skrb vzbujajoče širjenje bolezni modrikastega jezika
Priporočila za rejce
UVHVVR rejcem svetuje naslednje ukrepe:
- Ob sumu na bolezen: Takoj pokličite veterinarja za posvet o ukrepih in podpornem zdravljenju.
- Ločevanje živali: Če je mogoče, ločite bolne živali od zdravih, da omejite širjenje okužbe.
- Preventivno cepljenje: Najučinkovitejši ukrep je preventivno cepljenje. Rejce se spodbuja, da se pozanimajo pri svojem veterinarju o možnostih cepljenja.
- Skrb za dobro rejno stanje: Zagotovite kakovostno krmo, redno odstranjujte zajedavce in vzdržujte splošno dobro kondicijo živali.
- Biovarnostni ukrepi: Dosledno izvajajte biovarnostne ukrepe, da zmanjšate tveganje za vnos in širjenje bolezni na vaši kmetiji.
- Odstranjevanje potencialnih mest razmnoževanja vektorjev: Redno odstranjujte stoječe vode in druga mesta, kjer se lahko razmnožujejo mušice iz rodu Culicoides.
Monitoring in status Slovenije
UVHVVR redno izvaja monitoring stanja z vzorčenjem dovzetnih živali, ki niso bile cepljene, z namenom ohranitve statusa Slovenije kot države, uradno proste te bolezni. V primeru suma na bolezen, kot je bil zabeležen na območju Celja in Slovenj Gradca, se vzorci pošljejo v potrditev v referenčni laboratorij EU-ja. Prisotnost protiteles v serološkem vzorčenju še ne pomeni nujno prisotnosti bolezni.
Ko bo bolezen uradno potrjena, bo Slovenija predvidoma izgubila status države, proste te bolezni, kar lahko prinese neposredne gospodarske posledice za kmetijstvo in vpliva na premike živali. Pomemben del uradne potrditve je tudi epidemiološki pregled, ki ugotovi, ali so bile živali predhodno cepljene in ali izvirajo iz Slovenije ali so bile pripeljane od zunaj. Določitev specifičnega seva bolezni je prav tako pomembna, saj obstaja 24 različnih sevov, v Evropi pa krožita predvsem seva tri in štiri, pri čemer je klinična slika pri sevu štiri blažja.
Razumevanje bolezni
Bolezen modrikastega jezika je pomemben izziv, ki zahteva pozornost tako rejcev kot pristojnih institucij. Z razumevanjem vzrokov, kliničnih znakov in učinkovitih preventivnih ter nadzorovalnih ukrepov je mogoče zmanjšati njene negativne posledice na živinorejo. Ključnega pomena je sodelovanje z veterinarsko službo in dosledno upoštevanje biovarnostnih navodil.