Porod je eden najintimnejših in najmočnejših trenutkov v življenju ženske. Lahko pa je tudi vir strahu, negotovosti in stresa, predvsem zato, ker poteka v okolju, kjer veliko odločitev sprejemajo drugi. Tu nastopi porodni načrt. Porodni načrt ni zgolj seznam "želja", temveč orodje, ki vam pomaga sodelovati z zdravstvenim osebjem na način, ki je spoštljiv, premišljen in učinkovit. Spoštovanje vaših želja pomeni tudi spoštovanje vas kot osebe.
Zakaj je porodni načrt pomemben?
Wagner (2008) navaja, da je žensko osrediščeni porod - porod, kjer so potrebe matere na prvem mestu, predvsem pred drugimi, krajši in manj boleč, povzroča tudi manj zapletov pri ženskah in dojenčkih - in vse to so zaželeni rezultati. Lothian (2006) pravi, da porodni načrt spodbuja ženske, da pojasnijo želje in pričakovanja, komunicirajo z zdravstvenimi delavci in izdelajo izvedljiv načrt za oskrbo med porodom.
Napetost, ki nastane med zdravstvenimi delavci in porodnico/pacientko zaradi porodnega načrta, predstavlja enega večjih problemov s trenutnim porodniškim varstvom. Ta napetost izhaja iz nasprotujočih si prepričanj o rojstvu, o tem, kaj predstavlja varno in učinkovito nego ter etičnih vprašanj v zvezi z osveščeno izbiro. Če se osredotočimo na porodni načrt, bi morali odgovoriti na tri ključna vprašanja, ki osrediščajo porodnico/pacientko: »Kaj naj naredim, da bom ostala samozavestna in se počutila varno? Kaj naj naredim, da mi bo v času popadkov udobno? Kdo me bo podpiral skozi porod in kaj od njih potrebujem?«
Kakovostna raziskava je pokazala, da se je že ob preprostih vprašanjih, ki jih je ženska zastavila zdravniku pred posameznim posegom med porodom, kot je npr.: »Je to res nujno?«, število nepotrebnih posegov zmanjšalo. Drugo pomembno vprašanje je: »Ali obstajajo kakšne druge izbire?« (Wagner, 2008).
Porodni načrt kaže predanost zdravstvenih delavcev, da spoznajo in podpirajo raznolikost, omogočajo kritično oceno obstoječe politike in prakse bolnišnice, dajejo priložnost za izboljšanje kakovosti v okviru pacientovih pravic in želja ter podpirajo oz. povečujejo žensko vlogo s širjenjem njihovega znanja in razumevanja porodne prakse ter jim pomagajo k oblikovanju osveščene izbire.
Ključni elementi dobrega porodnega načrta
Dobro zasnovan porodni načrt mora vsebovati ključne informacije, ki bodo porodnemu osebju pomagale, da vaše želje spoštuje in se hitro znajde v primeru nujnih odločitev. Kot je navedeno, mora biti kratek in jedrnat, najbolje v obliki opornih točk, da se bodo babice in zdravniki sploh znašli.
Okolje poroda
Kje želite roditi? V porodnišnici, porodni center ali doma ob pomoči usposobljene babice? V Sloveniji se lahko ženske danes odločijo tudi za domače samostojne babice. Če se odločite za porod doma, je nujno biti pozoren na predhoden dogovor z izbrano babico o morebitnem prevozu in drugih postopkih v primeru zapletov ob porodu doma, saj je zdravstveni sistem v Sloveniji organiziran drugače kot v sosednjih državah.
Spremljevalci pri porodu
Koga želite ob sebi pri porodu? Partnerja, druge družinske člane in/ali spremljevalko pri porodu (angl. doula)? Navedite, če ne želite, da so navzoči študentje ali drugi nepooblaščeni opazovalci.
Postopki in posegi
Kakšne so vaše želje glede naslednjih postopkov in posegov:
- Predrtje plodovih ovojev: Pospeši sproščanje telesu lastnih kemičnih snovi, ki pospešujejo popadke - porod naravno poteka hitreje (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Amniotomija velja za dokaj neinvaziven postopek za pospeševanje poroda za nekatere zdravstvene delavce. Kljub vsemu pa po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije predrtje plodovih ovojev ni zaželeno, dokler ni porod zelo napredoval. Rutinsko zgodnje predrtje mehurja ni znanstveno opravičljivo, saj ne zagotavlja, da bo skrajšan porod koristil plodu, novorojenčku ali porodnici. Po predrtju plodovih ovojev obstaja verjetnost izpada popkovnice, kar v veliki večini privede do carskega reza. Dokler otrokova glavica ni fiksirana v medeničnem izhodu, mora porodnica po predrtju plodovih ovojev ležati, istočasno pa je tudi bolj dovzetna za infekcije. Drugače tretiramo predrtje, ko gre za indukcijo poroda.
- Britje sramnih dlak: Ob morebitnem prerezu ali strganju presredka so dlake pri šivanju in celjenju rane zelo moteče (možne okužbe!) (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Številne raziskave so pokazale, da britje sramnih dlak ne pripomore k boljšemu napredovanju poroda. Če bi bil nujen carski rez, se lahko operativni predel obrije tudi tik pred operativnim posegom. Z britjem sramnih dlak se dokazano ne zmanjša število infekcij v primeru prereza presredka oziroma spontane raztrganine le tega.
- Klistir: Pospeši krčenje črevesa in izločanje blata, s tem pa tudi krčenje maternice (kar pospeši porod), ob rojstvu otroka pa se redkeje izloči blato iz zadnjika, ki zmanjša čistost »operacijskega« polja poroda in s tem poveča tveganje za okužbo otroka (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Tudi ti podatki so pomanjkljivi. Porodnice, ki prejmejo klistir, lahko s tem bolj tekoče odvajajo, kar je težje očistiti, in tako je »operativno« polje večji vir bakterij. Novejše študije prav tako zavračajo tezo, da blato ovira napredek poroda. Klistir je za večino žensk veliko bolj neprijeten, kot spontano odvajanje blata med pritiskanjem. O možnosti klistirja ali odvajalne svečke premislimo, ko gospa več dni ni šla na blato.
- Rezanje presredka (epiziotomija): Babica med porajanjem otroka oceni raztegljivost presredka: če oceni, da gre za tog presredek, je varneje, da ga prereže; v nasprotnem primeru lahko pride do obsežnih raztrganin presredka, nožnice, zadnjika, črevesja, kar lahko vse življenje vpliva na težave z zadrževanjem blata. Zato je z našega stališča varneje presredek prerezati, ker se morebitno nadaljnje trganje navadno širi v smeri reza (stran od črevesa) in ne pušča tako hudih posledic za žensko (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Nasprotniki epiziotomije so večino naštetih argumentov že ovrgli. Podajajo pa številne resne pomanjkljivosti rutinskih epiziotomij kot so: bolečina ob prerezu, dodatna izguba krvi. Kljub prerezu lahko nastanejo še dodatne, hujše raztrganine, kasneje lahko šivi popustijo, se vnamejo, nastane lahko hematom, kar dodatno podaljša in oteži celjenje rane. Epiziotomijska rana se celi dlje časa kot raztrganina, prav tako pa imajo ženske po epiziotomiji dalj časa bolečine v predelu rane, kar oteži gibanje, kar pa lahko vpliva na dojenje, saj ženska težje najde ugoden položaj. Kasneje lahko imajo težave pri spolnih odnosih.
- Pitje in hranjenje med porodom: Popadki so krčenje maternice, vplivajo pa tudi na prebavila. Večini porodnic je slabo in bruhajo, če pred ali med porodom uživajo hrano. Zaželeno pa je pitje tekočine med porodom - čim večkrat po požirkih, da želodec ni preobremenjen, porodnica pa se ne izsuši (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Po dosegljivih podatkih z nobeno doslej opravljeno medicinsko raziskavo niso dokazali utemeljenosti rutinske uporabe infuzije, ki bi jo nastavili, še preden bi se pojavila potreba po nujnem medicinskem ukrepanju (Furlan, 2010, cit. po Drglin, 2003). Omejevanje prehranjevanja in pitja med porodom ima zato za posledico rabo intravenozne tekočine, ki je še eden od invazivnih postopkov. Menim, da se porodnicam ne bi smelo omejevati prehranjevanja in pitja, če jim med porodom to ustreza. S tem preprečimo povečano kislost v želodcu, kar bi pri aspiraciji bilo še bolj škodljivo kot sama aspiracija hrane, istočasno pa je hrana dober vir energije, ki jo porodnica še kako potrebuje. V primeru carskega reza bi se lahko uporabila spinalna anestezija.
- Svoboda gibanja in položajev: Načeloma se porodnica lahko giba v omejenem prostoru, če je glavica dovolj nizko, da je verjetnost izpada popkovnice ali ročice zelo majhna. Dejstvo pa je, da večina porodnic želi ležati, ko se začno močni porodni popadki. Glede položajev naj se porodnica pogovori z babico, ki vodi porod. Svetovala bo o primernosti položajev (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010).
Amazing Child Birth Process (3D Animation)
- Raba kardiotokografa (CTG): Če je le na voljo dovolj aparatov, med porodom kontroliramo stanje otroka. Tako lahko prej ugotovimo, če se otrok ne počuti več dobro (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Nekatere porodnišnice imajo na voljo tudi prenosni CTG, ki ženskam omogoča več svobode gibanja med samim porodom. Rutinsko naj se CTG ne bi uporabljal, babica bi tako otrokov utrip (in utrip matere) spremljala s Pinardovo slušalko (porodniški stetoskop) ali minifetonom. Babice morajo bolj zaupati sebi kot napravam. POMEMBNO! Pred izbiro porodnišnice, se pozanimajte ali je v skladu z njihovo politiko kontinuirano snemanje CTG-ja. V tem primeru nimate možnosti izbire. Poleg tega, uporaba Pinardove slušalke načeloma potrebuje model “ena na ena”.
- Umetno pospeševanje poroda z zdravili: Dolg porod utrudi ne le porodnico (pritiskanje ob koncu poroda, utrujenost po porodu), ampak tudi otroka, kar lahko pripelje do slabšega izida poroda (oslabeli otrok, vakuumski porod, carski rez) (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010). Med najpogostejše razloge za sproženje poroda velja predpostavka o nezadostnem delovanju posteljice, zastoj plodove rasti in zastoj poroda. Vsak izmed njih pa mora biti skrbno preverjen (Furlan, 2010, cit. po Drglin, 2003). Na usklajevalnem posvetu »Appropriate technology for birth«, ki ga je organizirala Svetovna znanstvena organizacija v Fortalezi v Braziliji leta 1985, so priporočili: »V nobeni državi odstotek sproženih porodov ne bi smel biti višji od 10% (Furlan, 2010, cit. po Gaskin, 2007). Pri umetno sproženih porodih imajo porodnice močnejše popadke, kar je lahko dvorezen meč, saj lahko porodnica tako potrebuje še več zdravil za lajšanje bolečin.
- Sredstva za lajšanje porodnih bolečin: Izbira načina za lajšanje porodnih bolečin je odvisna od ponudbe v posameznih porodnišnicah. O tem se je potrebno pozanimati že pred porodom. V nekaterih bolnišnicah je zaželen posvet z anesteziologom pred porodom in določene preiskave, da je postopek (npr. epiduralna analgezija) varnejši (Buh, 2010, cit. po Rant Hafner, 2010).
- Ostali postopki: V porodni načrt lahko vključite tudi druge želje, kot so na primer, kdo naj prereže popkovino, ali želite takojšen stik "koža na kožo", kdaj naj opravijo potrebne zdravniške preglede novorojenčka, ali imate dogovorjeno hrambo matičnih celic, kakšne so vaše želje glede posteljice, ali dovolite dodajanje nadomestnega mleka, ali sploh želite dojiti, kakšno prehrano želite v porodnišnici, omejitve obiskov, ali želite fotografiranje ali snemanje poroda.
Kako napisati porodni načrt?
Najboljši čas za začetek razmišljanja o porodnem načrtu je drugo trimesečje. Do takrat si verjetno že prebrodila začetne nosečniške slabosti, pridobila nekaj izkušenj z zdravstvenim sistemom in začela graditi odnos s svojim ginekologom ali babico. Tretje trimesečje je idealen čas, da porodni načrt predstaviš svoji ekipi.
Preden napišete karkoli, si vzemite čas za raziskovanje. Obiščite šolo za starše, spremljajte webinarje o porodu, preberite knjige, poslušajte izkušnje drugih žensk. Znanje vam bo dalo moč in samozavest. Vsaka ženska ima drugačne potrebe. Nekatere želijo čim bolj naraven porod brez zdravil, druge si želijo hitrega lajšanja bolečin.
Čeprav si želimo, da bi šlo vse po načrtu, življenje pogosto preseneti. Zato mora biti porodni načrt realističen. Način, kako zapišete želje, močno vpliva na odziv. Bodite jasne, a ne preveč podrobne.
Pomembne zdravstvene informacije
V porodni načrt vključite vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva), predviden datum poroda, morebitne zdravstvene posebnosti (alergije, pozitivna na streptokok B), težave (nosečniška sladkorna bolezen, visok krvni pritisk), pretekle zaplete (carski rez pri prejšnjem porodu, morebitne splave), kateri porod je tokratni po vrsti in ali pričakujete dvojčka. Vse je sicer zapisano tudi v porodni knjižici, a vendarle.
Prilagoditev in fleksibilnost
Pomembno je, da ostanete fleksibilne in zaupate zdravstvenemu osebju. Včasih se pojavijo zapleti, ki jih ni nihče pričakoval. Glavni cilj je roditi zdravega otroka, zato je potrebno dovoliti zdravniku, da ukrepa in mu zaupati (Jonson, 2001).
Če je ženskam bilo omogočeno sprejemati odločitve o rojstvu otroka, je pomembno, da babica razpravlja o njenih željah in občutkih glede porodnih možnostih, ki jih ima na voljo. Zagotavljanje praktičnih in zanesljivih informacij bi moralo pomagati ženski, da si ustvari realno sliko o strahovih, upih in pričakovanjih glede bližajočega se poroda.
Včasih želje izhajajo iz velikega strahu pred nečim nepoznanim, zato je dobro, da se nosečnica med pisanjem seznani z vsemi možnostmi in še posebej razišče tiste, ki ji povzročajo strah. Če boste porodni načrt dejansko v pisni obliki izročile osebju v sprejemni pisarni, je zopet vaša odločitev. Lahko ga, ni pa to nujno. V sprejemni pisarni vas ponavadi vedno vprašajo po morebitnih željah in ker ste načrt spisale, veste, česa si želite, zato lahko to ustno prenesete naprej.
Ko bodoča mamica rešuje porodni načrt, mora vedno pokriti še opciji b in c. Vedno lahko pride do zapletov, nepredvidljivih dogodkov in možnega neupoštevanja vaših želja. Tudi na to se skozi porodni načrt pravzaprav dobro pripravite. Da se lahko odločite za eno opcijo, morate namreč dobro poznati tudi druge.
Vloga spremljevalke pri porodu (doula)
Doula je spremljevalka pri porodu, ki nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Ni zdravnica, medicinska sestra ali babica, saj ni izurjena za odločanje o medicinskih posegih ter za dajanje medicinskih nasvetov. Bistvo njenega dela je v ljubeči neprekinjeni podpori ženski, zagotavljanju občutka varnosti in nadzora nad porodno izkušnjo ter pri zaupanju v lastne sposobnosti in s tem zmanjšanju potrebe po medicinskih intervencijah. Njena vloga se začne že med nosečnostjo. Rezultati obsežnih raziskav, v katere je bilo vključenih preko 13.000 žensk iz enajstih držav, so pokazali, da so imele ženske, ki so bile deležne neprekinjene podpore med porodom, večjo možnost, da se bo njihov porod zaključil spontano, brez interventnih medicinskih posegov (npr. uporaba vakuuma, porodnih klešč ali carskega reza). Prisotnost doule tako nekoliko skrajša dolžino poroda, občutno pa se zmanjša uporaba protibolečinskih sredstev (Narayani Mihevc, 2012).
Prednosti poroda v porodnišnici
Wagner (2008) sprašuje, kakšne so prednosti poroda v porodnišnici? Vsekakor je to neposredna bližina kirurgije, v primeru, da gre kaj zares narobe. Poleg babice so stalno prisotni tudi zdravniki ginekologi-porodničarji. V porodnišnici je možen tudi boljši dostop do tehnologije in zdravil, kar pa je lahko dvorezen meč, saj številne porodnišnice zdravila in različno tehnologijo uporabljajo preveč rutinsko. Dobra stran poroda v porodnišnici je tudi odmik od domačega okolja, kar nekaterim porodnicam omogoči lažjo sprostitev, saj se ne obremenjujejo, kaj vse je potrebno postoriti doma. V bolnišnici ženska svoja oblačila zamenja z bolnišničnimi, za transport se velikokrat uporablja invalidski voziček.
Kako predstaviti porodni načrt osebju?
Prinesite več kopij porodnega načrta in ga predstavi osebju ob prihodu v porodnišnico. V preteklosti je veljalo, da je večina parov za porod izbrala najbližjo porodnišnico, danes pa se pari večinoma odločajo za porodno okolje, ki ustreza njihovim porodnim načrtom. Svetujemo vam, da se o storitvah porodnišnice dobro pozanimate že v času nosečnosti. V vseh slovenskih porodnišnicah si prizadevajo karseda upoštevati želje porodnic. Trudijo se, da bi porod potekal po morebitnem porodnem načrtu; vedno in povsod se z nosečnico najprej pogovorijo tudi ob prihodu v porodno sobo, kjer lahko izrazi svoje želje in pričakovanja tako pisno kot tudi ustno. Nato skupaj z babico pregledata porodni načrt in se vnaprej pogovorita o določenih stvareh in morebitnih nejasnostih. Želje analizirata in babica opozori na morebitna pričakovanja, ki morda niso v skladu s strokovnimi smernicami.
Kaj pa, če porod ne poteka po načrtu?
Porodni načrt daje nosečnici možnost izraziti, kaj si želi med porodom in čemu se hoče izogniti, če porod seveda poteka normalno, vsaj približno po pričakovanjih in brez zapletov. V nasprotnem primeru ne morejo več slediti porodnemu načrtu, takrat rešujejo situacijo, delujejo v skladu stroke in po točno določenem protokolu. Treba se je namreč zavedati, da je vsak porod edinstven in da določenih stvari ni mogoče vnaprej načrtovati. O postopkih se zato medicinsko osebje pogovarja z nosečnico tudi med porodom in sproti obrazloži, zakaj je morda treba narediti kaj drugače kot je denimo zapisano. Namreč, včasih je treba ukrepati tudi izven načrta, denimo, če je ogroženo življenje mamice in/ali otročka.
Zaupajte porodnišničnemu osebju. Vaša varnost in varnost vašega otroka sta zanje na prvem mestu in naredili bodo vse, da novorojenček na svet priveka cel in zdrav. Prepustite se samemu poteku poroda. Pripravljene ste, želje ste izrazile, svoje delo kar se tega tiče ste opravile. Osredotočite se nase in na svoje telo, upoštevajte navodila in veselite se, da boste končno spoznali tisto malo bitjece, ki je dobrih devet mesecev raslo v vas.
Porodni načrt je torej prvotno namenjen izražanju želja, pričakovanj, da bi bil porod karseda lep. Nič ni narobe, če ga zapišete, v bistvu je v nekaterih porodnišnicah celo zaželeno. Zagotovo pa se v vsakem primeru zdravstveno osebje venomer trudi za čim bolj pozitivno izkušnjo sleherne bodoče mamice. Z izkušnjami pomagajo in delajo vse v dobro porodnice in otročka. In na koncu je najpomembneje, da porod poteka brez večjih zapletov in da v materinem naročju zajoka zdrav dojenček.