V slovenskem gledališkem svetu se je nedavno odvila zanimiva premiera, ki je postavila pred gledalce zahtevno nalogo razumevanja in interpretacije. Igralka Mojca Funkl se je namreč v režiji mlade ustvarjalke podala v vlogo Svetovalca, ki izhaja iz dramskega prvenca uveljavljenega upokojenega režiserja Mileta Koruna. Ta projekt ni bil preprost, saj je zahteval spoštovanje do avtorjevega opusa, hkrati pa tudi premagovanje neizogibnega dramatičnega začetništva v njegovem "katalogu burlesknih prizorov", kjer nekatere domislice delujejo nekoliko nenavadno.
Pogumen pristop k besedilu
Režiserka se je skupaj z igralskim ansamblom pogumno lotila Korunovega besedila Svetovalec. V tej krstni uprizoritvi so bile izpuščene nekatere strani besedila, arhaične in spolno stereotipizirane vloge, kot je na primer svetovalčeva tajnica, so bile črtane, nekateri konci dopisani ali izpuščeni. Predvsem pa je bil vrstni red "kataloških enot" popolnoma premešan. Ta pristop je ustvaril vsesplošen kaos na odru, ki je bil načrtno vzdrževan.
Eklektična kostumografija in dinamična igra
Kaos se je odražal tudi v nenehno menjavajoči se eklektični ready-made kostumografiji Andreja Vrhovnika. Način igre, ki je iz vsesplošnega dionizičnega rajanja občasno porajal bolj definirane like in slike, bi za večjo mero poantiranosti prizorov zahteval še odločnejše posege. V nekaterih prizorih, kot je tisti z mladimi brezposelnimi "revolucionarji", ki vdrejo v mojstrovo pisarno s praznimi transparenti, gledalec ni povsem prepričan, ali gre za ciničen pogled starejše generacije na mlajšo ali za samokritičen pogled mlade generacije nase. Ta neodločnost se je na videz preveč elegantno razrešila v "resnici zgaranega delavstva", ki ga je s trpečim obrazom utelešala Mojca Funkl v delovnem kombinezonu. Ta kostum je bil obenem tudi oprava režiserke, scenografke Urše Vidic in kostumografa ob poklonu.
Markantni prizori in samonanašanje
Med markantnejše prizore, ki izstopajo, sodi ironični narodno-zabavni resničnostni šov z Gregorjem Grudnom in Mojco Funkl. Zanimiv je tudi prizor z monologom Uroša Smoleja v vlogi kapitalista s "kardashianovsko" spremljevalko, ki jo igra Nina Rakovec. Posebej zanimiv v smislu večkratnega samonanašanja je prizor, v katerem (zares) noseča Nina Rakovec sentimentalno sprejema "starčevske" modrosti, ki jih izreka mladi Domen Valič, ki impersonira glas samega Koruna.
Svetovalec kot metafora gledališča
Režiserka je v naslovno vlogo Svetovalca, ki je nekakšna (ponovno konfuzna) mešanica gostilniškega prijatelja, ki posluša težave in ponuja bolj ali manj zdravo pametne nasvete, ter grotesknega psihoanalitika, postavila Gašperja Tiča. Ta je oblikoval lik z razponom od dobrodušnega, včasih žalostnega klovna do (samo)ironičnega zajedljivca. Na žalost pa v slovenskih komedijah, tudi tistih bolj burlesknega značaja, ne gre brez pokrajinskega, tokrat primorskega narečja, kar pripomore k dejstvu, da glavni lik postane preveč lahkoten in tipski, tam kjer bi moral biti kompleksen.
Uprizoritev, na čelu s scenografijo, ki s plastenjem zaves in zidov ustvarja gledališče znotraj gledališča, nam narekuje, da lik Svetovalca beremo kot medij oziroma kanal do ljudi in njihovih zgodb. To je domiseln režijski zastavek, ki pa, glede na dolgoveznost predloge, ki se ne more odločiti med burkaštvom in modrovanjem, o samem gledališču ne pove samo dobrih stvari.
43. Teden slovenske drame - nagrajenci (43. festival Week of Slovenian Drama - award winners)
Mojca Funkl: Profil igralke
Igralka Mojca Funkl se je rodila 9. aprila 1976 v Ljubljani. AGRFT je obiskovala med letoma 1998 in 2001, kjer je diplomirala v letniku Jožice Avbelj in Borisa Cavazze s predstavo Pod mlečnim gozdom v vlogi Rosie Probert. Že pred študijem dramske igre in umetniške besede je bila sedem let zelo aktivna v Improligi, mednarodnem improvizacijskem gledališču. V sezoni 1999/2000 je bila izbrana za najboljšo improvizatorko sezone v zmagovalnih improvizatorskih skupinah.
Že kot študentka je odigrala več vlog v Gledališču Ptuj (Marjetka, str. 89 L. Hübnerja). Sodelovala je tudi s Slovenskimi mladinskimi gledališčem (Mary Poppins), SLG Celje (mjuzikal Chicago) in Špas teatrom (Obuti maček, kasneje tudi 5žensk.com). Leta 2001 je prejela nagrado festivala Zlata paličica za vloge Tamale, Kraljice in Princeske v predstavi Princeska na zrnu graha I. Šimića po motivih H. C. Andersena.
Po končanem študiju je bila pol leta zaposlena v SLG Celje, od leta 2002 pa je članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Sodelovala je tudi v drugih slovenskih gledališčih (Anton Podbevšek Teater, Koreodrama). Njene prve vloge v MGL (Liisa v Vedno se kdo izgubi R. Lundána in Bolette v '@/ Gospe z morja S. Sontag) ter vloga Carmele v '@/ Ay, Carmeli! J. S. Sinisterre v Mestnem gledališču Ptuj so ji prinesle Severjevo nagrado.
V MGL je ustvarila že veliko pomembnih vlog: med njimi Martirio v '@/ Domu Bernarde Alba F. G. Lorce, Helena v '@/ Ozri se v gnevu J. Osborna, Lejdi Nidžo in Kit v '@/ Puncah in pol C. Churchill, Rose v '@/ Mobilcu S. Belbela, Fanny v '@/ Grdobi M. von Mayenburga, Antonia v '@/ Vse zastonj! Vse zastonj! D. Ovadije.
Filmska in televizijska kariera
Mojca Funkl je igrala v več celovečernih filmih, med drugim v '@/ Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča, '@/ Kratki stiki Janeza Lapajneta, '@/ Adria Blues Miroslava Mandića, '@/ Ivan Janeza Burgerja. Sodelovala je tudi v filmih študentov filmske režije (Ščetka, Dan v Benetkah, Vučko) ter dokumentarnih filmih (Dobri človek: Ljuba Prenner, Skriti spomin Angele Vode). Vidnejše vloge je ustvarila tudi v televizijskih nadaljevankah in filmih (Peta hiša na levi, Čokoladne sanje, Začnimo znova, Čista desetka, Usodno vino, Rekal ljubezni).
Druge umetniške dejavnosti
Veliko je sodelovala tudi na radiu in pri sinhronizaciji risank. Nastopila je v plesni predstavi '@/ Doma, se mi zdi Uršule Teržan in butoh plesnih predstavah '@/ Golem 3 in '@/ Koan Kenšo. Zelo uspešna je bila v monodrami '@/ Kolumbovo jajce.
Nagrade in priznanja
Mojca Funkl je prejela številne nagrade in priznanja za svoje delo. Med njimi so:
- Nagrada za najboljšo igralko na mednarodnem festivalu Zaplet v Banjaluki za vlogo Katarine v uprizoritvi '@/ Ex (2005).
- Dnevnikova nagrada za vlogo Helene Carter v '@/ Ozri se v gnevu J. Osborna ter za vlogo Francke v '@/ Kralj na Betajnovi (2003).
- Severjeva nagrada za vlogo Liise v '@/ Vedno se kdo izgubi R. Lundána (MGL), za vlogo Bolette v '@/ Gospe z morja S. Sontag (MGP) in za vlogo Carmele v '@/ Ay, Carmeli! J. S. Sinisterre (2001).
- Nagrada festivala Zlata paličica za vloge Tamale, Kraljice in Princeske v '@/ Princeska na zrnu graha I. Šimića (2001).
Osebno življenje in kariera
Mojca Funkl je bila poročena z igralcem Gregorjem Grudnom, s katerim ima dva sina, Franeta Jakoba in Lovra. Kljub ločitvi sta oba igralca ostala zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem in sta v dobrih odnosih, pri čemer dajeta prioriteto otrokoma. Funklova poudarja pomen profesionalnosti pri delu in sposobnost ločevanja zasebnosti od kariere. V zadnjem času jo je mogoče videti v tretji sezoni serije '@/ V imenu ljudstva kot Ireno Šmuc, sicer pa je večinoma aktivna v gledališču, kjer nastopa v treh predstavah v MGL. Poudarja, da ji manj intenzivno leto prija, saj ji omogoča več časa z otrokoma.
Mojca Funkl je igralka, ki s svojo vsestranskostjo in predanostjo umetnosti pusti neizbrisen pečat na slovenski gledališki, televizijski in filmski sceni. Njena vloga Svetovalca v Korunovi predstavi predstavlja še eno pogumno raziskovanje kompleksnih likov in tematik.