Rojstvo predstavlja za otroka velik izziv, saj se morajo njegovi organi in organski sistemi v marsičem prilagoditi na spremenjeno okolje. Koža, ki je največji organ in prva obrambna linija, prav tako doživlja pomembne spremembe. Čeprav je dojenčkova koža pogosto opisana kot mehka in gladka, se na njej lahko pojavijo številne spremembe, vključno z motnjami pigmentacije. Te motnje, ki se nanašajo na spremembe v količini ali porazdelitvi pigmenta melanina v koži, so lahko vzrok za skrb staršev, vendar je pomembno razumeti njihove vzroke in načine zdravljenja.
Razvoj in značilnosti dojenčkove kože
Koža popolnoma dozori pri 37 tednih nosečnosti, znojnice začnejo delovati pri 36 tednih. Ob rojstvu je koža novorojenčka še posebej občutljiva. Njena debelina predstavlja le petino debeline kože odraslega in nima zaščitne roževinaste plasti. Zato je za draženje dovzetnejša. Poleg tega so lojnice in znojnice manj aktivne, kar pomeni, da je funkcija kožne pregrade slabša, posledično pa se slabše zadržuje vlaga v koži. Otroška koža je bolj nagnjena k izsušenosti in občutljivosti ter bolj dovzetna za UV-sevanja in druge zunanje škodljive dejavnike, kot so alergije, mikrobi, bakterije in razni dražilci. Vse našteto lahko povzroči spremembe na občutljivi dojenčkovi koži. Verniks, plast izločkov lojnic in odmrlih celic povrhnjice, ki pokriva kožo plodu v zadnjem trimesečju nosečnosti, sicer služi kot zaščita pred izgubo tekočine in bakterijskimi okužbami, omogoča zakisanje kože in naselitev z normalno bakterijsko floro, je naravni vlažilec kože in je pomemben pri uravnavanju telesne temperature. V prvih 24-36 urah po rojstvu se prične luščenje kože, ki lahko traja nekaj tednov.
Motnje pigmentacije: Hipopigmentacija
Motnje pigmentacije delimo na tiste, kjer je pigmenta manj (hipopigmentacija), in tiste, kjer ga je več (hiperpigmentacija).
Pri hipopigmentaciji gre za zmanjšano koncentracijo pigmenta glede na ostalo kožo ali pa popolno odsotnost pigmenta. Melanociti, celice, ki proizvajajo pigment melanin, so odgovorne za barvo kože. Melanociti se z njimi že rodimo in nimajo sposobnosti obnavljanja v naravnem okolju. Kadar gre za pomanjkanje melanocitov v koži ali njihovo pomanjkljivo delovanje, govorimo o hipopigmentaciji. Ker je odmrle melanocite težko nadomestiti, je hipopigmentacije v večini primerov težko zdraviti.
Vitiligo: To je pridobljena bolezen kože, ki jo označujejo različno velike in različno oblikovane svetle lise brez pigmenta. Oboleva približno en odstotek prebivalstva in vzrok za pojav bolezni za zdaj ni znan. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih, najpogosteje pa med 20. in 30. letom starosti. Ločimo dve obliki. Pri prvi se razpršeno in simetrično na obeh polovicah telesa pojavijo lise brez pigmenta. Najpogosteje na prstih, zapestjih, pod pazduho, v dimljah, okrog oči in ust ter na spolovilu. Značilno je postopno napredovanje bolezni in je pogosto povezana z drugimi avtoimunskimi obolenji. V začetni fazi se vitiligo lahko uspešno zdravi s sistemskimi imunosupresivnimi zdravili in lokalno s protivnetno delujočimi kremami, s fototerapijo ali kirurško terapijo.
Pityriasis alba: Ta motnja pigmentacije se pogosto pojavlja pri otrocih in tudi pri odraslih, predvsem pri atopikih. Svetle lise, na katerih prihaja do blagega luščenja, se pojavljajo največkrat na licih, nadlakteh, podlakteh, stegnih ipd. Izraz 'atopiki' označuje ljudi, ki so bolj nagnjeni k različnim reakcijam imunskega sistema, kot so seneni nahod, astma in atopijski dermatitis. Za atopike je značilna suha koža, do katere pride zaradi stanjšane in spremenjene epidermalne lipidne bariere. Pityriasis alba je običajno neškodljiva in sčasoma izzveni sama od sebe.
Drugi vzroki hipopigmentacije: Hipopigmentirane spremembe so lahko posledica mehanskih poškodb (npr. pri brazgotinah). Včasih pri tem pomaga mikronidling - prebadanje kože z iglami, pri čemer se v koži ustvari nebakterijsko vnetje in to povzroči postopno pigmentiranje kože. Tudi nekatere glivične okužbe, kot je tinea versicolor, lahko v nekaterih primerih povzročijo posvetlitev kože.
Motnje pigmentacije: Hiperpigmentacija
Hiperpigmentacija pomeni povečano količino pigmenta melanina v koži, kar se kaže kot temnejše lise ali madeži.
Harlekinov znak: Ta pojav nastane pri nekaterih novorojenčkih v nekaj dneh po rojstvu, zaradi nezrelega krvnega obtoka. Na eni strani telesa, kjer otrok leži, koža postane rdeča, medtem ko druga stran ostane bleda. Po tretjem tednu starosti se znak običajno ne pojavi več.
Marmorirana koža (cutis marmorata): Ta pojav je pogostejši v hladnih prostorih, ko se poveča odzivnost telesa na temperaturo. Koža je videti lisasta, a ko otroka ogrejemo, lise izginejo.
Štorkljin ugriz (nevus simplex): Ta rožnata lisa, lahko tudi rdeča do modro rdeča, se lahko pojavi na vekah, čelu, zgornji ustnici ali tilniku. Lahko do drugega ali tretjega leta starosti izzveni, včasih pa ostane za vedno. Gre za razširitve drobnih krvnih žilic.
Žilnjak ali hemangiom: To je modrordeč, s krvjo napolnjen in dvignjen vozličast krvni izrastek. Tudi ta je nevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani z lasersko terapijo.
Sivomodra pega: Ta pega, lahko jih je več, nastane zaradi nakopičenih pigmentnih celic, običajno v spodnjem delu hrbta, zadnjice ali stegnih. Pogosto gre za naključno najdbo, ki ne zahteva zdravljenja.
Melazma: To je oblika hiperpigmentacije, ki se pojavi na obrazu, še posebej na licih, nosnem korenu, čelu in zgornji ustnici, včasih pa tudi na drugih izpostavljenih delih telesa, kot so podlakti. Melazmo imajo lahko tudi moški, vendar je veliko pogostejša pri ženskah. Najpogosteje jo povzročajo hormonske spremembe (nosečnost, kontracepcijska terapija) v kombinaciji z izpostavljenostjo soncu. Obstajajo tri vrste: epidermalna, dermalna in mešana. Epidermalna melazma prizadene zgornjo plast kože, hiperpigmentacija pa je rjava z ostrim robom. Dermalna melazma prizadene globlje plasti usnjice, zanjo pa so značilni modro-sivi madeži. Mešana melazma (kombinacija epidermalne in dermalne) se izraža kot rjavo-siv pigment. Melazma je sicer nenevarna težava, ki pa je estetsko lahko zelo moteča. Trdovratna je in težko zdravljiva, zdravljenje pa zajema kombinacijo različnih tehnik, od uporabe laserja, pilingov, krem, vključno z zaščito pred soncem in celo pred vidno svetlobo.
Sončne pege (solarni lentigo): Te so povezane z izpostavljanjem ultravijoličnemu sevanju in se pojavijo pogosteje že v zgodnjem otroštvu pri osebah, ki imajo rdečkaste ali svetle lase, svetle oči in svetlo polt. To so okrogle lise, velike od enega do treh milimetrov, svetlo rjave barve. Najpogosteje se pojavijo na licih, nosu, zgornjih okončinah in ramenih.
Starostne pege (seboroične keratoze): Te se pojavljajo v poznejšem življenjskem obdobju, ko je sposobnost kože, da se obnovi po poškodbi z ultravijoličnimi žarki, manjša. So večje od navadnih sončnih peg, lahko tudi nekaj centimetrov. Barva se lahko spreminja od svetlo rjave do črne. Lahko so okrogle, ovalne oblike ali pa povsem nepravilne. Pojavljajo se na delih telesa, ki so najbolj izpostavljeni soncu. Za zdravje niso nevarne.
Hiperpigmentacija zaradi hemosiderina: Do zabarvanja kože lahko pride tudi zaradi pigmenta hemosiderina, ki nastane iz hemoglobina. Tovrstne hiperpigmentacije najpogosteje nastanejo na spodnjih okončinah zaradi prestopanja eritrocitov iz žilja v kožo, kar je lahko posledica vnetij, venskega popuščanja, krčnih žil, poškodb kože, opeklin ali krvavitev v kožo.
Druge pogoste kožne spremembe pri dojenčkih
Poleg motenj pigmentacije se na dojenčkovi koži pogosto pojavljajo tudi druge, večinoma nenevarne spremembe:
Toksični eritem: Pojavi se lahko v prvih dneh po rojstvu kot rdečina ali gnojni mehurčki z vnetnim obročem. Pojavijo se po vsem telesu, razen po dlaneh in podplatih, običajno pa jih po dveh dneh ni več.
Neonatalne akne: Prepoznate kot bunkice, ki lahko postanejo gnojne, pojavijo se na obrazu. Nastanejo pod vplivom androgenih materinih hormonov in izginejo v nekaj tednih. Če ne izginejo, obiščite pediatra.
Sesalni žulj: Je mehurček, napolnjen s tekočino, na zgornji ustnici, ki kmalu izzveni. Lahko nastane že v maternici zaradi sesanja palca, kazalca ali podlahti, pri večini pa nastane po rojstvu.
Bele bunkice (milije): Majhne 1-2 mm bele bunkice nastanejo po licu, čelu, bradi, dlesni ali sredini ustnega neba zaradi zapor žlez lojnic. Zdravljenje ni potrebno, saj bunkice spontano izginejo.
Miliaria (potni izpuščaj): Nastane zaradi zapore izvodil znojnic. Pokaže se kot majhne rožnate bunkice z bistro tekočino. Pomaga, če otroka ne mazemo s mastnimi mazili, ga pustimo v hladnejšem prostoru in mu slečemo oblačila.
Hiperplazija lojnic: Nastane zaradi vpliva materinih androgenih hormonov. Kaže se kot rumeno bele bunkice po nosu, čelu, zgornji ustnici in licih.
Seboroični dermatitis (temenca): Lahko se pojavi po obrazu, čelu in lasišču kot pordeli deli, ki se luščijo oz. je koža pokrita z rumenkastimi ali sivkastimi luskami. Pri temencih pomaga, če lasišče masiramo z mehko krtačo ali pa ga pred kopanjem natremo z otroškim ali oljčnim oljem.
6 pogostih težav s kožo pri otrocih
Plenični dermatitis: To kožno vnetje lahko pozdravimo le s posebno intenzivno nego. Da se vnetje sploh ne bi pojavilo, bi morali ritko vselej namazati z zaščitno kremo, pogosto menjati plenice in golo ritko nekaj časa izpostaviti zraku. Če izboljšanja ni, obiščite pediatra, ki bo predpisal posebno protivnetno mazilo in medicinske kopeli.
Zlatenica (rumena koža): Zlatenica pri novorojenčkih se pokaže v obliki rumene obarvanosti kože in očesne roženice. Njegovo telo razgrajuje del rdečih krvničk, ki jih po rojstvu ne potrebuje več, zato ne gre za bolezen v pravem pomenu besede. Visoko vrednost bilirubina lahko zmanjšamo s fototerapijo oziroma obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Rumenkasta obarvanost kože je lahko sicer tudi posledica drugačnih kožnih sprememb, ki zahtevajo pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja.
Izpuščaji: Rdeči madeži na koži se lahko pojavijo posamično in tudi po celotnem telesu. Lahko so simptom znanih otroških bolezni (rdečke, ošpice, škrlatinka), skupaj z njimi pa se pojavijo še drugi znaki, kot so vročina in otekle bezgavke. Obiščite pediatra, saj je vzrok lahko tudi kožna bolezen, okužba ali alergija.
Glivična okužba ali soor: Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Pediater predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav se večina kožnih sprememb pri dojenčkih s časom sama od sebe izboljša ali izgine, je pomembno, da starši budno spremljajo stanje otrokove kože. Če opazite katerega od naslednjih znakov, je priporočljivo obiskati pediatra:
- Izpuščaji, ki se hitro širijo ali spremljajo visoka vročina.
- Znaki okužbe, kot so povečana rdečina, oteklina, toplota ali gnojenje.
- Izpuščaji, ki ne izginejo v nekaj tednih ali se poslabšajo kljub domači negi.
- Spremembe, ki povzročajo močno srbenje ali nelagodje pri dojenčku.
- Večje ali nenavadno oblikovane pigmentne spremembe, ki se hitro spreminjajo.
- Rumena obarvanost kože, ki ne izgine po naravni poti ali se pojavi skupaj z drugimi znaki bolezni.
Pravilna diagnoza in pravočasno ukrepanje sta ključna za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja dojenčka. Z razumevanjem vzrokov in značilnosti različnih kožnih sprememb lahko starši lažje ločijo med nenevarnimi pojavi in tistimi, ki zahtevajo zdravniško obravnavo.
tags: #motnja #pigmentacije #pri #dojencku