Rojstvo otroka je eden izmed najpomembnejših in najlepših dogodkov v življenju staršev. To je trenutek, ko srečni družinici izrečemo dobre misli in želje, trenutek, v katerem se pričenja novo življenje drobcenega bitja in trenutek, ki ga preprosto moramo obeležiti. »Svet naokrog je vabljiv in ranljiv, čudno resen in nemalo slovesen. Nekdo se je pravkar rodil in to je najlepša pesem.« Tako pravi slovenski pesnik Tone Pavček. Življenje nas vodi skozi različna obdobja, v katerih se naše vloge menjujejo. Ob tem nas spremljajo različna čustva, deležni smo različnih sprememb, sprejemati pa moramo tudi nove odgovornosti. Rojstvo, poleg poroke in smrti, uvrščamo med življenjske ali družbene šege oziroma navade. Še danes je zaznamovano kot zelo pomemben dogodek v družini, vendar so se ljudske navade ob tem pomembnem življenjskem mejniku zelo spremenile.
Spremembe v običajih skozi čas
Če danes o tem povprašamo starejše ljudi, nam bodo povedali, da so nekoč ženske rojevale kar doma in da porodniških dopustov praktično ni bilo, saj so morale ženske kmalu po rojstvu ponovno poprijeti za delo. Tako se je od njih pričakovalo, da se čim prej spet vključijo v vsa hišna opravila. Ljudje so verjeli, da ob rojstvu hišo obiščejo vile rojenice in sojenice, ki otroku napovedo usodo. Prva je napovedovala mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost. Da bi otroka zaščitili pred zlom, so mu do krsta prižigali svečko. Tako je bilo vse do sredine 20. stoletja.
Otročnici so takoj po porodu postregli kurjo juho, saj so verjeli, da ji bo povrnila moč, vsake toliko časa pa je morala popiti tudi kozarec rdečega vina »za kri«. Starši so ji ob tem pomembnem dogodku prinesli poprtnik (kruh), okrašen s kitami in toliko testenimi ptički, kot je bilo otrok pri hiši. Ker je bila nekoč umrljivost otrok zelo pogosta, so se ljudje bali, da bi otrok umrl nekrščen, zato je bil krst pomemben del obreda ob rojstvu. Zgodil se je kmalu po rojstvu. Otroku so oblekli krstno oblačilo iz bele tkanine, pokrili pa so ga s čipkastim prtom. Deklice so imele rožnate prtičke, dečki pa modre. Vse do 2. svetovne vojne sta otroka h krstu nesla boter in botra, starši pa mu niso smeli prisostvovati. Porodnica je nekoč morala ostajati v domačem okolju še 40 dni po porodu, saj bi v nasprotnem primeru lahko zbolela - za vse življenje. Otrok je bil med krstom v celoti pokrit, videl se je samo obrazek. Če je med krstom jokal, je to pomenilo, da bo zdrav, vesel in da bo dolgo živel.
Navade so se razlikovale od kraja do kraja. Tako so na Gorenjskem vse do danes ohranili običaj, da pred krstom spečejo pogačo pletenico ali kruh, ki ga na poti do cerkve podarijo prvemu, ki ga srečajo. Verjeli so, da zato otrok nikoli v življenju ne bo nesrečen in lačen. Tukaj pa naletimo na prvo bistveno spremembo med rojstvom nekoč in danes. Nekoč so otroka krstili prvi ali drugi dan po rojstvu, danes pa ga krstimo šele po nekaj mesecih. Vse do 20. stoletja so imeli pri krstu najpomembnejšo vlogo botri, danes pa so to vlogo prevzeli otrokovi starši. Krst je hkrati pomenil tudi obred, pri katerem je otrok uradno dobil svoje ime. Kadar je šlo za prvega sina, je otrok dobil ime po svojem očetu, prva hči pa je ime dobila po materi. Naslednjim otrokom so dodelili imena svetnikov, ki so godovali na dan njihovega rojstva. Ime sta lahko izbrala tudi krstna botra. Tudi nezakonski otroci so dobili ime po svetnikih, nekaterim izmed njih pa je ime izbral kar župnik. Tudi tukaj naletimo na spremembo. Otroci dandanes zelo redko prejmejo svoje ime po starših.
Nekoč so novorojenčka dvignili pod strop in ga potrepljali po ritki, saj bi mu naj to prineslo moč in pogum. Botrinja je bila krstna gostija, ki so jo priredili takoj ali nekaj dni po krstu. Šlo je za dogodek, ki so se ga udeležili vsi vaščani. V Pomurju še danes ob rojstvu otroka trosijo slamo, čeprav mnogi pravzaprav niti ne vedo, zakaj to počnejo. Nekdaj je veljalo za sramoto, če se je otrok rodil neporočeni materi. Sosedje so to sramoto drugim vaščanom razglasili tako, da so natresli plevel ali perje od hiše novopečene matere do hiše domnevnega očeta, če je bilo to potrebno, tudi čez vso vas. Kar je ostalo, so vsuli v vodnjak. Danes je ta navada dobila pozitivno plat. Ljudje namreč verjamejo, da natresena slama novorojencu prinaša srečo. Tisti, ki slamo trosijo, se ob tem neizmerno zabavajo, tisti, ki stanujejo v hiši, pa se zabavajo naslednji dan, ko morajo vse to počistiti.
Sodobni običaji in njihovi evropski ter svetovni vzorniki
Nekatere ključne spremembe med praznovanjem otrokovega rojstva nekoč in danes smo že omenili, nekaj pa jih bomo izpostavili tudi v tem delu prispevka. Danes je zelo priljubljena ideja, ki izvira iz Amerike, pravimo pa ji »baby shower«. Gre za zabavo za starše oziroma v večini primerov za bodoče starše. Nekoč so se zabave udeležile samo ženske, danes pa se je udeležujejo predvsem moški in ženske v paru, ki bodočima staršema prinesejo darila za novorojenčka. Prav tako se danes rojstvo otroka »zapije« že kmalu po porodu. Od novopečenega očeta se pričakuje, da bo že uro po porodu za nekaj ur zapustil svojo družinico in se tako posvetil prijateljem in pijači. Pogosto se tudi zgodi, da novopečena mamica pride domov, kjer jo pričaka razmetano stanovanje, ker je novopečeni očka praznovanje rojstva s prijatelji razvlekel na več dni, potem pa ni utegnil pospraviti doma.
Za konec moramo dodati še eno izmed večjih sprememb, ki je prav tako odgovorna za to, da ljudske navade ob rojstvu tonejo v pozabo. Nekoč so širši člani družine novega člana videli šele več dni po porodu. Danes je uporaba socialnih omrežij tako priljubljena, da lahko družinski člani (pa tudi ljudje, ki jih morda niti ne poznamo), otročka vidijo že v nekaj minutah po porodu. Na fotografiji, ki jo novopečena mamica in očka objavita na spletu, je običajno otroček še sivkaste barve, saj ob prvem fotografiranju še najverjetneje ni uspel niti prav zadihati.
V Prekmurju je eden najbolj prepoznavnih običajev »torjenje«. Ta tradicija vključuje sorodnike, prijatelje in sosede, ki okoli hiše staršev natrosijo slamo. Nekdaj je torjenje simboliziralo zaščito pred zlimi duhovi, danes pa izraža veselje in podporo ob rojstvu otroka. V sodobni Sloveniji je postalo priljubljeno, da očetje ob rojstvu organizirajo manjša praznovanja z družino in prijatelji. V zadnjih letih so postale priljubljene lesene štorklje ali drugi okraski, ki jih postavijo pred hišo staršev. Ena posebnih slovenskih tradicij, ki ob rojstvu otroka prinaša toplino in veselje, so telegrami. Čeprav je bila ta praksa najbolj priljubljena v preteklosti, še danes mnogi ponosni starši prejmejo telegram z voščilom v porodnišnico.
Baby shower, poznan tudi kot zabava ob prihodu otroka, je sodoben običaj, ki izvira iz ZDA. Čeprav je ta tradicija razmeroma nova, je zaradi svoje topline in edinstvenega namena hitro postala priljubljena tudi v Sloveniji in drugod po svetu. Baby shower je zabava, ki jo navadno pripravijo prijatelji ali družina nosečnice približno dva meseca pred predvidenim rokom poroda. Glavni namen dogodka je praznovanje prihoda novega družinskega člana in izkazovanje podpore nosečnici.
Na Finskem, podobno kot v Sloveniji, vsaka novopečena mati prejme t. i. »materinsko škatlo«, ki vsebuje osnovne potrebščine za otroka, kot so oblačila, plenice in igrače. Škatla je praktična in služi tudi kot prva posteljica za novorojenčka. V severni Nemčiji je tradicija, znana kot Babypinkeln, kjer očetje praznujejo rojstvo otroka s prijatelji. Gre za sproščeno druženje, ki vključuje nazdravljanje s pivom ali penino. Na Japonskem ima rojstvo otroka globok kulturni pomen, ki se odraža v številnih starodavnih običajih. Eden najbolj posebnih je »Oshichiya« (お七夜), tradicionalna slovesnost poimenovanja otroka, ki poteka na sedmi dan po rojstvu. Navajo tradicija praznovanja prvega otroškega smeha, znana kot First Laugh Ceremony, temelji na prepričanju, da smeh simbolizira otrokov prehod v družbeno skupnost. Prva oseba, ki izzove otrokov smeh, ima čast organizirati praznovanje, kjer deli sol in pogosti skupnost. Sajenje drevesa ob rojstvu otroka je običaj, ki simbolizira rast in življenje. Drevo, ki ga posadijo starši ali stari starši, raste skupaj z otrokom, kar ustvarja čustveno povezavo med naravo in novim življenjem.
Državna podpora in občinske pobude ob rojstvu otroka
Država si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona. Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka. Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka. Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Občina Tolmin je bila med prvimi v Sloveniji, ki je začela novorojence obdarovati. Danes s tovrstno pomočjo v različnih višinah pomagajo tako rekoč vse občine. Ta pomoč je odločitev občin, ni zakonsko obvezna. Večina občin pomoč dodeljuje v obliki enkratnega izplačila v denarju, nekatere tudi s simboličnimi praktičnimi darili. Anketa Skupnosti občin Slovenije med slovenskimi občinami razkriva, da se pomoč novorojencem giba med 200 in 300 evri, pri nekaterih samo sto evrov. Prijaznejše občine, ki jih je zgolj desetina, namenjajo od 500 do 600 evrov. Tolminska občina torej spada med bolj radodarne, saj je pomoč ob rojstvu otroka v občini Tolmin trenutno 385 evrov, občinski svet pa je na seji 25. novembra sprejel predlog za njeno povišanje. Otrok s stalnim prebivališčem na območju občine Tolmin, ki bo rojen od vključno 1. januarja 2024, bo upravičen do višje pomoči.
Občine se zavedajo pomena dolgoročnih spodbud za zadrževanje mladih družin in privabljanje novih. V Občini Tolmin tako upoštevajo Lokalni program za mlade, sprejet leta 2017. Med ciljnimi ukrepi izstopa vsakoletni javni razpis za spodbujanje stanovanjskih naložb, na podlagi katerega lahko družine, prednostno mlade, dolgoročno rešujejo stanovanjsko vprašanje z nepovratnim denarjem do višine 15.000 evrov. Od leta 2018 so za mlade pripravili tudi več javnih razpisov, na osnovi katerih so občinska stanovanja namensko oddajali v najem mladim in mladim družinam. Poleg tega občina namenja pozornost ustvarjanju prijetnega okolja za preživljanje prostega časa z urejanjem športnih igrišč, otroških igrišč in posodabljanjem športnih parkov. Za mladostnike se v prizidku tolminske športne dvorane ureja mladinski center, ki bo nudil prostor za druženje, kulturne dogodke, učenje, skupinsko delo ter izobraževanja.
Pomoč ob rojstvu otroka lahko dobita starša rojenega otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije, če ima stalno prebivališče v občini, v kateri vlaga vlogo, ter če zaprošena občina nudi tovrstno pomoč ob rojstvu otroka. Pri enostarševskih družinah lahko pravico do pomoči ob rojsthu otroka uveljavlja eden od staršev. Pred oddajo vloge je nujno preveriti, katera občina je pristojna za reševanje vloge, saj bo na ta način zagotovljeno, da se bo vloga pričela reševati v najkrajšem možnem času. Če želene občine ni v seznamu prejemnikov, se je treba obrniti neposredno na občino. Kontaktni podatki občin so na voljo na spletnih povezavah.
Običaji ob rojstvu niso zgolj starodavne tradicije; so način, kako ohranjamo čustveno povezanost in identiteto v sodobnem svetu. Današnji čas ponuja priložnost za ustvarjanje novih običajev, ki odražajo naš življenjski slog. Rojstvo otroka je neprecenljiv in dragocen dogodek, ki ga je z besedami težko opisati. Radi tudi rečemo, da gre za čudež življenja in pravilno bi bilo, da bi ljudski običaji ob tem pomembnem mejniku v življenju poskušali vsaj delno ohraniti. Gre namreč za človeško kulturo, za način življenja, za našo skupno zgodovino.