Prihod novega družinskega člana je eden najlepših trenutkov v življenju, hkrati pa s seboj prinaša precejšnje finančne obremenitve. Od nakupa vozička, posteljice in avtosedeža do neskončnih zalog plenic in oblačil - stroški se hitro nakopičijo še preden dojenček sploh pride domov. V Sloveniji je sistem socialne varnosti za starše relativno dobro urejen, saj država zagotavlja pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplačujejo Centri za socialno delo. Vendar pa marsikateri starš ne ve ali pa pozabi, da to ni edini vir finančne spodbude. Pomemben vir dodatnih sredstev predstavljajo občinske enkratne denarne pomoči, ki pa se med seboj drastično razlikujejo. Da bi razumeli sistem pomoči, je treba najprej ločiti med dvema osnovnima vrstama prejemkov.
Državna pomoč: Enakost za vse
Prvi je državni prejemek, ki je enak za vse državljane ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. To je pomoč ob rojstvu otroka, ki jo ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Včasih smo temu rekli “paket za novorojenčka”, danes pa gre za denarno nakazilo (v letu 2024 znaša približno 420 evrov), ki je namenjeno nakupu opreme. Upravičenec do te pomoči je vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Vloga za uveljavitev pravice do državne pomoči ob rojstvu otroka se nahaja na spletni strani, kjer so objavljene tudi informacije o otroskem dodatku.
Skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP 7) novorojenčkom pripada tudi enkratni solidarnostni dodatek za novorojence. Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 eurov je eden od staršev ali druga oseba ali posvojitelj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za vsakega otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od vključno 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije, za katerega je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Enkratni solidarnostni dodatek za otroke, rojene do uveljavitve tega zakona, se izplača najpozneje do 31. marca 2021.
Poleg tega država zagotavlja tudi druge oblike podpore, kot so materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestila. Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter trajanja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Mestni občini Slovenj Gradec ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka.
Občinske pomoči: Lokalna radodarnost
Na drugi strani pa imamo občinske pomoči. Slovenija je razdeljena na 212 občin in vsaka izmed njih ima avtonomno pravico odločati, ali bo svojim občanom podelila dodatna sredstva ob rojstvu otroka in v kakšni višini bodo ta sredstva izplačana. To pomeni, da gre za lokalni prejemek, ki ni financiran iz državnega proračuna, temveč iz občinskega.
Višina in vrste občinskih pomoči
Višina enkratne denarne pomoči je verjetno podatek, ki starše najbolj zanima. Minimalni zneski: Nekatere, pogosto finančno šibkejše ali zelo velike mestne občine, ponujajo zneske okoli 100 do 200 evrov. Srednji razred: Večina slovenskih občin se giblje v zlatem srednjem povprečju, kjer starši prejmejo med 250 in 400 evri za novorojenčka. Visoke spodbude: Obstajajo občine, ki se soočajo z odseljevanjem mladih ali pa imajo močan proračun in želijo privabiti mlade družine.
Nekatere občine so še posebej radodarne. V Bohinju tako poleg vizitke in nogavičk vsakemu novorojenčku namenijo višino minimalne plače, ki je v letu 2024 znašala 1.277,72 evra. Občina Moravske Toplice, ki velja za eno od pionirk na področju finančne podpore ob rojstvu otroka, že leta spada med najbolj radodarne v Sloveniji. Za vsakega otroka nameni 1.200 evrov. S tem želi izraziti podporo mladim družinam in spodbuditi pozitivno demografsko sliko. V Gornjih Petrovcih, Kobilju, Lendavi, Šalovcih (vse temu namenijo po tisoč evrov), Kranjski Gori (1042 evrov) ter Moravskih Toplicah (1200 evrov) prav tako nudijo visoke zneske.
Na drugi strani pa imamo občine, kjer je pomoč nižja. V Mariboru je finančna pomoč sicer nizka, le 130 evrov, čeprav so tam prejeli največ vlog staršev za 574 otrok. V Kopru nudijo 200 evrov, v Krškem 300, v Murski Soboti 500 evrov. V Mestni občini Ljubljana pomoč ni univerzalna, temveč je namenjena ogroženim družinam, ki ne presegajo 130 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. V teh primerih je višina pomoči lahko višja, kot če bi jo namenili vsem, ne glede na socialni položaj.
Poleg osnovnega zneska številne občine uporabljajo progresivne lestvice. To pomeni, da za prvega otroka prejmete določen znesek, za drugega višjega, za tretjega in vsakega nadaljnjega pa se znesek lahko podvoji ali celo potroji.
Denarna pomoč je najbolj pogosta oblika spodbude, ni pa edina. Nekatere občine se trudijo ustvariti bolj osebno vez z novimi občani. V Črnomlju poleg 100 evrov in 20-evrskega bona podarijo majčko s priložnostnim napisom, v Velenju 300 evrom dodajo ročno pleteno volneno kapico, v občini Kozje pa sadiko visokodebelne jablane. V Škofji Loki poleg 200 evrov novorojenčku podarijo slikanico Miška Rubi in zlati list. V občini Ig novorojenčki oziroma njihovi starši prejmejo le simbolično darilo, knjigo jim ob prvih obiskih izroči patronažna sestra. Vendar pa se že pripravlja nov pravilnik, ki naj bi omogočal enkratno denarno pomoč v višini 100 evrov za vse starše letošnjih novorojenčkov.
Pogoji za pridobitev občinske pomoči
Za razliko od državne pomoči, kjer so pogoji enotni, si vsaka občina pogoje postavlja sama v svojem odloku. Stalno prebivališče: To je najpomembnejši pogoj. Vsaj eden od staršev mora imeti stalno prebivališče v občini, kjer vlaga prošnjo. Mnoge občine so ta pogoj zaostrile in zahtevajo, da ima starš stalno prebivališče prijavljeno že določeno obdobje pred rojstvom otroka (npr. vsaj 6 mesecev ali eno leto). Ponekod zahtevajo, da ima eden od staršev stalno prebivališče v občini vsaj leto dni pred rojstvom, drugje pa, da družina v občini ostane še vsaj dve leti. Poravnane obveznosti: V nekaterih občinah je pogoj, da starši nimajo neporavnanih obveznosti do občine. Državljanstvo: Starša in novorojenček morata biti državljana Republike Slovenije.
Če imata oče in mati stalno prebivališče v različnih občinah, lahko vlogo za enkratno denarno pomoč običajno odda tisti, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče. Dvojno uveljavljanje (v obeh občinah hkrati) praviloma ni dovoljeno. Občine so pri tem zelo stroge in svoja proračunska sredstva namenjajo le občanom s stalnim prebivališčem. V primeru rojstva dvojčkov ali trojčkov se pravica do denarne pomoči prizna za vsakega otroka posebej. To pomeni, da če občina ponuja 300 evrov na otroka, boste za dvojčka prejeli 600 evrov.
Pred oddajo vloge je priporočljivo preveriti, katera občina je pristojna za reševanje vaše vloge, saj boste na ta način zagotovili, da se bo vaša vloga pričela reševati v najkrajšem možnem času. Če želene občine ni na seznamu prejemnikov, se obrnite neposredno na občino. Kontaktni podatki občin so na voljo na spletnih povezavah.
Birokracija in roki
Birokracija je zadnja stvar, s katero se želijo neprespani starši ukvarjati, vendar je pri občinski pomoči nujno potrebna določena mera discipline. Roki za oddajo vloge so različni. Najpogosteje imajo starši na voljo od 3 do 6 mesecev po rojstvu otroka. Vloga za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v Mestni občini Maribor (MUV št. 8/2025) je na voljo na spletni strani občine. V občini Ajdovščina je rok za vložitev vloge najkasneje 6 mesecev po rojstvu otroka.
Dobra novica je, da se birokracija manjša. Ker imajo občine dostop do Centralnega registra prebivalstva (CRP), pogosto ni več treba prilagati rojstnega lista ali potrdila o stalnem bivališču, saj uradniki te podatke pridobijo sami po uradni dolžnosti. Vendar pa je za vsak primer dobro preveriti, kateri dokumenti so potrebni.
Izogibanje zlorabam
Kjer je denarna pomoč, so žal običajno tudi ljudje, ki se želijo z radodarnostjo občin okoristiti. V nekaterih občinah tako opažajo, da se starši prijavijo na naslovu v nekem kraju, da bi bili upravičeni do nagrade, nato pa še v drugi občini. Včasih zaznavajo tudi, da starši pri selitvi na novo prebivališče manipulirajo s prijavo stalnega prebivališča v tisti občini, ki ima višjo pomoč. Občine se trudijo te zlorabe preprečevati s strožjimi pogoji glede dolžine bivanja ali z zahtevo po predložitvi dokazil o dejanskem bivanju.
Davčna obravnava občinske pomoči
Sicer pa ni bojazni, da bi zaradi prejema enkratne nagrade padli v višji dohodninski razred ali bili primorani plačevati več davka, saj finančna uprava zatrjuje, da se dohodnine od pomoči ob rojstvu otroka ne plačuje. Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplača občina, se po Zakonu o dohodnini ne šteje v davčno osnovo in je oproščena plačila dohodnine. Prav tako se ta enkratna pomoč ne šteje v dohodek družine pri izračunu cenzusa za otroški dodatek ali za znižano plačilo vrtca.
Nasveti za starše
Priprava na prihod dojenčka je stresna in v poplavi informacij lahko podrobnosti o občinski pomoči hitro uidejo. Da bi kar najbolje izkoristili, kar vam pripada, upoštevajte naslednje korake:
- Ne zanašajte se na govorice: Odloki se spreminjajo vsako leto, zneski pa se usklajujejo. Poiščite najnovejše informacije na spletnih straneh občin.
- Bodite pozorni na časovnico prijave prebivališča: Če načrtujete selitev v drugo občino tik pred porodom ali takoj po njem, preverite pogoje glede dolžine bivanja. Morda se vam bolj splača uradno preseliti mesec dni prej, da ujamete rok, ali pa počakati, če nova občina zahteva daljše obdobje bivanja.
- Organizirajte se: Takoj po rojstvu, ko uredite otrokov rojstni list in prijavo prebivališča na Upravni enoti, si v koledar ali telefon nastavite opomnik za oddajo vloge na občino.
- Ne pozabite na obe vlogi: Vloga za občinsko pomoč je ločena od vloge za državno pomoč na CSD-ju. Oddati morate obe.
Zavedanje o različnih virih pomoči in natančno poznavanje pogojev lahko novopečenim staršem znatno olajša finančno breme ob prihodu novega družinskega člana.