Vsako novo leto prinaša s seboj prve vriske novorojenčkov, ki simbolizirajo nove začetke in nadaljevanje življenja. V Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, se prvi dnevi in ure novega leta tradicionalno zaznamujejo z novicami o prvih rojstvih. Ti dogodki, čeprav vsakdanji, nosijo v sebi posebno noto svečanosti in upanja. Poleg prvih otrok, ki pozdravijo novo leto, pa statistike beležijo tudi druge zanimive podatke o rojstvih, vključno z izjemno težkimi novorojenčki, ki predstavljajo redke, a pomembne medicinske primere.
Prvi v novem letu: Deklice in dečki pozdravljajo novo obdobje
Kot prvi otrok v letu 2026 v Sloveniji je danes dve minuti čez polnoč zavekala deklica Sara v ljubljanski porodnišnici. Težka je 3120 gramov, kar je povsem v mejah povprečne teže novorojenčka. Že pred tem, ob 1.40 v Brežicah, se je rodil prvi deček v novem letu. Ti prvi otroci v novem letu pogosto postanejo simbolična predstavnika novega obdobja, njihovo rojstvo pa spremljajo čestitke in želje po zdravju in sreči.
V preteklih letih so se trendi pri prvih rojstvih sicer nekoliko razlikovali. Na primer, v letu 2025 je prvi otrok, ki se je rodil v Sloveniji, bil deček po imenu Jakob, ki je ob rojstvu tehtal 3290 gramov in bil dolg 50 centimetrov. Rodil se je minuto čez polnoč v ljubljanski porodnišnici. Nekaj minut za njim so se rodili še trije otroci, kar je pomenilo, da so se v prvih minutah novega leta rodili kar štirje fantki. V istem letu se je v Mariboru kot prva ob 1.15 na svet prišla deklica, težka 3710 gramov in dolga 50 centimetrov. V Celju se je kot prvi ob 4.52 rodil deček, težak 3530 gramov in dolg 53 centimetrov, medtem ko je v Brežicah prvi otrok v novem letu, deček, prišel na svet ob 00.05, težak 3500 gramov in dolg 54 centimetrov. V Novem mestu se je ob 00.44 rodila deklica Živa, težka 3090 gramov in dolga 50 centimetrov. V Slovenj Gradcu je prva letos ob 2.19 na svet prijokala deklica, težka 2480 gramov in dolga 47 centimetrov. Na Ptuju je prva letos ob 6.16 rodila deklica s 3720 grami teže in 55 centimetri dolžine. V Murski Soboti je prva letos ob 7.04 na svet prijokala deklica, težka 2900 gramov in dolga 48 centimetrov. V Kranju se je kot prvi letos ob 00.13 rodil deček, težak 3106 gramov in dolg 50 centimetrov. Na Jesenicah se je kot prva letos ob 1.38 rodila deklica s 3470 grami teže in 52 centimetri dolžine.
Demografski mozaik Slovenije: Porasti in upadi
Statistični urad Republike Slovenije sicer še ni objavil vseh podatkov za najnovejša leta, a splošni trendi kažejo na negativen naravni prirast. V letu 2024 se je na primer rodilo 16.875 živorojenih otrok, medtem ko je umrlo 21.506 oseb, kar pomeni negativen naravni prirast v višini -4.631. Ta trend je posledica nižje rodnosti in višje umrljivosti, kar postavlja pred družbo pomembna demografska vprašanja. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v Sloveniji je 29,6 leta, kar odraža kasnejše odločanje o starševstvu v primerjavi s preteklimi desetletji.
Podatki za leto 2021 sicer kažejo na rahlo povečanje števila živorojenih otrok v primerjavi s predhodnim letom. Rodilo se je 18.728 živorojenih otrok, kar je 214 otrok več (oz. 1,2%) kot leto prej. Med njimi je bilo 9.697 dečkov in 9.031 deklic. Večina je bila enojčkov (97%), 3% dvojčkov in ena trojica trojčkov. Ta rast je bila po večletnem obdobju upadanja števila živorojenih otrok (od leta 2011 dalje) dobrodošla, čeprav je bil naravni prirast še vedno negativen.
Izjemne teže: Ko se rodijo velikani
Medtem ko so povprečne teže novorojenčkov relativno stabilne, se občasno pojavijo tudi izjemno težki dojenčki. Ti primeri so redki, a vedno vzbujajo veliko pozornost tako med strokovnjaki kot v javnosti. Rojstva otrok s tolikšno težo so namreč izjemno redka in veliki novorojenčki so tudi zdravstveno bolj ogroženi.
V letu 2025 je bila v ljubljanski porodnišnici najlažja deklica, ki je tehtala 390 gramov, najtežji pa prav tako deklica. Ta je tehtala kar 5.180 gramov. V istem letu so v ZDA zabeležili rojstvo dečka Canyona, ki je ob rojstvu tehtal 7,8 kilograma. Njegova mama Markie Smith ga je opisala kot "kroglo za kegljanje ali vrečo opek", saj je bil ob rojstvu velik kot trimesečni dojenček. Canyon je moral takoj nositi tretjo največjo velikost plenic, namenjeno za dojenčke med 6 in 11 kilogrami. Zdravniki so sicer predvidevali, da bo težak okoli 6,3 kilograma, a jih je presenetil. Njegov oče je omenil, da je bil tudi njun prvorojenec precej težji od povprečja, saj je imel 5,4 kilograma.
Tudi v Južni Ameriki so zabeležili izjemno težkega novorojenčka. V čilskem mestu Curanilahue se je rodil 7,105 kilograma težki deček, ki je postal najtežji novorojenček, registriran v tej državi. Prejšnji "rekorder" je tehtal 6,7 kilograma. Ta deček je bil takoj po rojstvu odpeljan na intenzivno nego, prav tako pa je v bolnišnici ostala tudi njegova mama.
Povijanje novorojenčka oz. štručkanje
Zdravstveni vidiki in izzivi velikih novorojenčkov
Novorojenčki z veliko težo, znano tudi kot fetalna makrosomija, so izpostavljeni povečanemu tveganju za določene zdravstvene težave. Med njimi so hipoglikemija (nizke vrednosti krvnega sladkorja), zlatenica in policitemija (povečano število rdečih krvničk). Zato je po rojstvu pogosto potreben poseben nadzor in obravnava na oddelku za intenzivno nego.
V primeru Canyona, ki je tehtal 7,8 kg, so ga zdravniki za nekaj časa zadržali na intenzivnem oddelku, predvsem zaradi previdnosti, saj je bil kljub vsemu zdrav. Medicinsko osebje je bilo ob njegovem rojstvu izjemno presenečeno, saj je bil najtežji novorojenček v porodnišnici Memorial v Arlingtonu. V ZDA povprečen novorojenček tehta med 2,7 in 3,6 kilograma.
Splošno mnenje je, da naj bi povprečna teža novorojenčkov v svetu naraščala, k čemur naj bi prispevala tudi pogosta prekomerna teža staršev in razširjenost sladkorne bolezni. Kljub temu pa ekstremni rekordi niso več tako pogosti kot v preteklosti, deloma tudi zaradi možnosti pospešitve poroda s carskim rezom, ki je postal veliko varnejši kot v preteklosti.
Raznolikost porodov in statistika po porodnišnicah
Podatki iz slovenskih porodnišnic razkrivajo zanimivo sliko o distribuciji porodov v prvih urah novega leta. V ljubljanski porodnišnici so v letu 2025 imeli 4.910 porodov, v katerih se je rodilo 5.019 otrok, od tega 52,9 odstotka dečkov in 47,3 odstotka deklic. V letu 2024 so imeli 4773 porodov, kar je bilo približno tri odstotke več kot leto prej. Rodilo se je 4880 otrok, med njimi je bilo 98 parov dvojčkov, trikrat trojčki in enkrat četverčki. Rojstvo četverčkov je bil posebej ponosen dogodek za porodnišnico.
V Mariboru se je lani rodilo 1694 otrok, porodov pa je bilo 1672. V Celju se je prav tako rodilo veliko otrok, pri čemer je v prvih urah novega leta pogosto prihajalo do rojstva dečkov. Podobni vzorci so opazni tudi v drugih porodnišnicah po Sloveniji, kjer se statistika prvih in zadnjih rojenih otrok v letu pogosto razlikuje med spoloma.
Ohranitev zdravja in dobrobiti novorojenčkov
Ne glede na težo ali spol, je najpomembnejše, da so novorojenčki zdravi. V primeru izjemno težkih novorojenčkov, kot je bil omenjeni deček v Čilu, je skrb za njihovo zdravje še toliko večja. Po rojstvu so pogosto podvrženi dodatnim preiskavam, da se zagotovi njihova stabilnost in dobro počutje. Zdravniki si prizadevajo, da bi mamice in novorojenčki odhajali domov zadovoljni in zdravi, kar je končni cilj celotnega procesa.
Kljub izzivom, ki jih prinašajo demografski trendi, in redkim primerom izjemno težkih novorojenčkov, rojstvo vsakega otroka ostaja vesel dogodek, ki prinaša upanje in nadaljuje zgodbo človeštva.