Slovenija se uvršča med države z najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov v Evropi, kar jo postavlja v sam vrh varnosti mednarodnega porodništva. Podatki Evropskega poročila o zdravstvenem stanju nosečnic in novorojenčkov za leto 2015 potrjujejo ta trend, saj se stopnja umrljivosti novorojenčkov v Sloveniji znižuje. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo na področja, kjer je mogoče nadaljnje izboljšanje, zlasti na področju preventive kajenja in debelosti med nosečnicami.
Trendi v slovenskem porodništvu
Analiza podatkov za leto 2015 razkriva več pomembnih trendov v slovenskem porodništvu. Ena izmed opaznih sprememb je naraščajoča starost mater ob rojstvu. Med letoma 2010 in 2015 se je delež mater, starejših od 35 let, povečal za kar 16 odstotkov. Ta trend je v skladu z evropskim povprečjem, kjer se ženske vse pogosteje odločajo za materinstvo v poznejših letih zaradi študija, kariere in stanovanjskih vprašanj. Na drugi strani pa se v Evropi, vključno s Slovenijo, zmanjšuje delež najstniških nosečnosti, ki sedaj predstavljajo manj kot odstotek vseh nosečnosti.
Preventiva kot ključ do izboljšav
Kljub splošno pozitivnim kazalnikom, statistike iz leta 2015 kažejo, da je še vedno prostor za izboljšave na področju preventive. Po podatkih je devet odstotkov nosečnic v Sloveniji kadilo, desetina pa jih je imela indeks telesne mase večji od 30, kar jih uvršča med predebele. Čeprav sta ta odstotka bistveno nižja v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami, kot so Anglija, Škotska ali Wales, kjer je bil leta 2015 delež predebelih nosečnic že četrtina vseh, pa se delež nosečnic s prekomerno telesno težo povečuje tudi v Sloveniji.
Nataša Tul Mandić, porodničarka, poudarja pomen povečanja sredstev za preventivne programe, ki bi podprli nosečnice kadilke pri opuščanju kajenja. Uspeh Švedske in Norveške, ki sta v obdobju med letoma 2010 in 2015 zmanjšali delež kadilk med nosečnicami s sedmih na 3,5 odstotka, je dober zgled. Podobno zaskrbljujoča je naraščajoča epidemija debelosti med nosečnicami. Maščobno tkivo ni le estetski problem, temveč lahko vodi do resnih internističnih težav, zapletov v nosečnosti, višje umrljivosti novorojenčkov, pogostejšega poroda večjih novorojenčkov ter večje potrebe po carskem rezu. Poleg tega so otroci predebelih nosečnic pogosteje tudi sami deležni težav s prekomerno telesno težo v kasnejšem življenju. Zato je ključnega pomena vplivati na mlade ženske že pred zanositvijo in jih spodbujati k ohranjanju ustrezne telesne mase skozi celotno življenje, kar je mogoče le z učinkovito preventivo. Vsi vložki v preventivo v porodništvu se namreč hitro povrnejo v obliki boljših zdravstvenih rezultatov.
Carski rezi: Visok delež, a tudi tveganja
Slovenija se uvršča med evropske države z najvišjim deležem porodov s carskim rezom, ki znaša okoli 20 odstotkov. Ta delež je primerljiv s Francijo, Norveško in Finsko. Po drugi strani pa nekatere države, kot so Romunija, Bolgarija, Poljska in Ciper, beležijo že 50-odstotni ali celo višji delež carskih rezov. Porodničarja Nataša Tul Mandić in Gorazd Kavšek, vodja ljubljanske porodnišnice, poudarjata, da je carski rez velika operacija, ki prinaša številna tveganja in lahko pusti resne zdravstvene posledice za žensko, ki lahko vplivajo tudi na izid prihodnjih porodov. Zato je pomembno spremljati vse perinatološke statistične podatke, kar v Sloveniji počnejo že od leta 1987. To jim je v preteklosti omogočilo pravočasno zaznavanje neugodnih trendov in ukrepanje, kot je bil primer ob zaznavi povečevanja števila carskih rezov.
Skrb za nedonošenčke v slovenskih porodnišnicah
V Sloveniji se rodi približno tretjina novorojenčkov v porodnišnici Ljubljana, kjer na kliničnem oddelku za perinatologijo letno zdravijo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok. Med njimi so tudi najbolj nezreli nedonošenčki z ekstremno nizko porodno težo že od 340 gramov. Ti otroci potrebujejo neprekinjeno in dolgotrajno intenzivno zdravljenje ter nego v inkubatorjih, vključno s parenteralno prehrano, podporo ali nadomeščanjem delovanja življenjskih organov ter zahtevno diagnostiko in terapijo.
V zadnjem obdobju se povečuje število izjemno nezrelih nedonošenčkov. Medicinski napredek in razvoj aparatur postopoma spreminjata odnos do zdravljenja nedonošenčkov na meji preživetja, pri čemer se obravnava vse bolj razširja tudi na otroke z gestacijsko starostjo že od 22. tedna. V vseh slovenskih porodnišnicah se posveča posebna pozornost tudi sodelovanju mater z nedonošenčki. Mamice spodbujajo, da so čim več časa ob svojih otrocih, bodisi hospitalizirane kot "doječe matere", v posebnih prostorih ali na poporodnih oddelkih. Omogočeno jim je sodelovanje pri negi, hranjenju in vzpostavitvi vezi z otrokom, kar vključuje tudi spodbujanje dojenja in črpanja mleka.
Porodnišnica Ljubljana ima enoto intenzivne nege in terapije novorojencev, ki skrbi za oskrbo bolnih in prezgodaj rojenih otrok. V enoti intenzivne terapije stopnje III se zdravijo najzahtevnejši in življenjsko ogroženi bolniki, kar zahteva visoko usposobljen kader in najsodobnejšo opremo.
Porodnišnica Maribor ima neonatalno enoto, za najbolj ogrožene pa poskrbijo na oddelku za intenzivno terapijo kliničnega oddelka za pediatrijo. Starši lahko obiskujejo svoje novorojenčke, medtem ko so obiski za ostale ožje družinske člane omejeni.
Porodnišnica Kranj oskrbuje nedonošenčke od 34. tedna gestacijske starosti naprej. Manj zrele nosečnosti se premeščajo v ljubljansko porodnišnico. V kranjski porodnišnici si želijo, da bi bili otroci pred odhodom domov čim bolj samostojni in vitalno stabilni.
Porodnišnica Celje ima odsek za neonatalno pediatrijo, ki deluje po principu novorojenčku prijazne porodnišnice. Izvajajo preventivno zdravstveno varstvo, diagnostiko in zdravljenje bolnih donošenih novorojenčkov ter nedonošenčkov z gestacijsko starostjo 34 in več tednov. Kritično bolni novorojenčki in nedonošenčki z gestacijsko starostjo 33 tednov in manj se napotijo v terciarne centre.
Porodnišnica Jesenice oskrbuje otroke po 34. tednu nosečnosti, medtem ko se manj donošeni prepeljejo v terciarno ustanovo. Nedonošenčki, ki potrebujejo inkubator, so nameščeni v prostoru za nego novorojencev, kjer so matere lahko ob njih kadar koli.
Porodnišnica Nova Gorica ima neonatalno službo s stalno prisotnim pediatrom. Nosečnice z nosečnostjo pod 33 tednov ali z pričakovanimi zapleti se transportirajo v ljubljansko porodnišnico. Mamice so lahko ob nedonošenčkih, kolikor želijo, in so deležne podpore pri dojenju ali črpanju mleka.
Porodnišnica Novo mesto nudi prvo oskrbo dojenčkom po 32. ali 33. tednu nosečnosti, za bolj ogrožene pa nudijo intenzivno zdravstveno oskrbo v njihovi enoti za novorojenčke. Intenzivna soba je v sklopu poporodnega oddelka, kar omogoča neomejeno obiskovanje otroka s strani matere.
Porodnišnica Ptuj omogoča porode po dopolnjenem 35. tednu nosečnosti, manj donošene pa prepeljejo v terciarno ustanovo. Na oddelku za neonatologijo imajo opremo tudi za nedonošenčke, ki pa se izključno zaradi bližine intenzivne pediatrične terapije premestijo v terciarno ustanovo. Matere lahko ostanejo z otrokom, dokler je ta v porodnišnici.
Porodnišnica Brežice ima dva inkubatorja in lahko zagotavlja nego za manj ogrožene nedonošenčke. Resno ogrožene novorojenčke premestijo v terciarni center. Matere so lahko ob otrocih poljubno dolgo in so deležne podpore pri vzdrževanju laktacije.
Porodnišnica Murska Sobota sprejema porode po 34. tednu nosečnosti, ogrožene nedonošenčke pa transportirajo v mariborsko porodnišnico. Nedonošenčki, ki potrebujejo intenzivno nego, so skupaj z materami na otroškem oddelku, kjer je zagotovljena 24-urna prisotnost pediatra.
Porodnišnica Slovenj Gradec otrokom do 32. tedna nosečnosti nudi oskrbo v terciarnem centru, kasneje pa samo po potrebi. V centru za nedonošenčke nimajo omejitev obiskov za matere.
Porodnišnica Postojna omogoča porode z oskrbo novorojenčka po 34. tednu nosečnosti, medtem ko se nosečnice pred tem premestijo v terciarni center. Stalno prisotni pediater skrbi za oskrbo novorojenčkov, resno ogrožene pa premestijo v ljubljansko pediatrično kliniko. Matere lahko obiskujejo svoje dojenčke, ki so v inkubatorju, ter so deležne podpore pri vzdrževanju laktacije.
Porodnišnica Izola vodi porode od 33. tedna nosečnosti naprej. Nosečnice, ki jim grozi prezgodnji porod pred 33. tednom, se transportirajo v ljubljansko porodnišnico. Za ogrožene novorojenčke imajo usposobljeno pediatrično ekipo in opremo, možen je tudi postnatalni transport v Ljubljano.
Porodne zgodbe: Izkušnje slovenskih mamic
Na spletnem portalu Bibaleze.si so bralke delile svoje porodne zgodbe, ki pričajo o izjemnih izkušnjah, polnih ljubezni, solz, boja in ganljivosti, zlasti v primerih prezgodnjih porodov. Te zgodbe poudarjajo moč, pogum in predanost mater, ki se soočajo z izzivi prezgodnjega rojstva svojih otrok. Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok, ki ga obeležujemo 17. novembra, te osebne pripovedi ponujajo vpogled v realnost in čustveno globino materinstva.
Znaki poroda in priprava na porod
Začetek poroda je proces, ki se razvija postopoma, zato je pomembno poznati njegove znake. Med te sodijo:
- Spremembe v telesu: Zadnje tedne nosečnosti se lahko trebuh povesi, plod se umiri, pojavi se lahko sprememba duševnega razpoloženja, krči v trebuhu (nepravilni popadki) in izguba nožničnega dela maternice. En do dva dni pred porodom se lahko pojavi izcedek iz nožnice, pomešan s krvjo.
- Popadki: Porodni popadki so ritmični, njihova jakost, trajanje in pogostost naraščajo. V latentni fazi poroda se pojavljajo v spodnjem delu trebuha in križu, kasneje pa postanejo močnejši in pogostejši.
- Odtekanje plodovnice: Lahko odteka počasi po kapljicah ali nenadoma v večji količini. V primeru suma na odtekanje plodovnice se je priporočljivo takoj odpraviti v porodnišnico.
Za pripravo na porod je ključno, da imamo pripravljeno torbo za v porodnišnico že od 37. tedna nosečnosti dalje. Pomembno je tudi, da sledimo navodilom zdravstvenega osebja in se zanesemo na njihove izkušnje.
Porod s kleščami: Medicinski poseg za pomoč pri porodu
Porod s kleščami je medicinski postopek, ki se uporablja v primerih, ko naravni potek poroda ni mogoč ali ko je ogroženo zdravje matere ali otroka. Ta tehnika vključuje uporabo specializiranega instrumenta, imenovanega klešče, ki pomaga pri rojstvu otroka. Porod s kleščami je priporočljiv v posebnih okoliščinah, kot so fetalna stiska ali nenormalnosti srčnega utripa ploda. Obstajajo različne tehnike poroda s kleščami, odvisno od položaja otroka in napredka poroda.
Čeprav je porod s kleščami dragocena pomoč, ni primeren v vseh primerih. Nenormalen položaj ploda, določena zdravstvena stanja matere ali prejšnje operacije maternice lahko povzročijo, da pacientka ni primerna za ta postopek. Priprava na porod s kleščami vključuje posvet z zdravnikom, pregled zdravstvene zgodovine in informirano soglasje matere.
Med porodom s kleščami se lahko pojavijo določena tveganja in zapleti, kot so poškodbe matere, modrice pri plodu ali začasna poškodba obraznega živca pri otroku. Okrevanje po porodu s kleščami se razlikuje od osebe do osebe, vendar večina žensk okreva v nekaj tednih. V Indiji se stroški poroda s kleščami gibljejo od 30.000 do 1.00.000 ₹, kar je bistveno nižje v primerjavi z zahodnimi državami.
Zaključek
Slovenija se lahko pohvali z izjemno varno prakso porodništva, z najnižjo neonatalno umrljivostjo v Evropi. Kljub temu pa je nenehno prizadevanje za izboljšave, zlasti na področju preventive in podpore nosečnicam. Zavedanje o različnih vidikih poroda, od znakov poroda do posebnih medicinskih postopkov, kot je porod s kleščami, omogoča bolj informirane odločitve in boljše izkušnje za vse vpletene.
tags: #najvarnejsi #mesec #za #porod