Sedenje je pomemben mejnik v razvoju dojenčka, ki omogoča nov način interakcije z okolico in raziskovanja sveta. Vendar pa je nepravilno ali prezgodnje posedanje lahko škodljivo za še nepopolnoma razvit otrokov telesni ustroj, predvsem za hrbtenico in mišični sistem. Zavedanje o pravilnih razvojnih fazah in izogibanje pogostim napakam lahko prepreči dolgoročne posledice.
Ko je čas za samostojno sedenje?
Vprašanje, kdaj lahko dojenčka postavimo v sedeči položaj v naročje, je pogosto. Pediater poudarja, da je ključnega pomena, da otrok sam prevzame iniciativo v gibanju. Samostojno usedanje se običajno zgodi med sedmim in desetim mesecem starosti, ko otrok že obvlada kontrolo glavice in trupa. Do takrat je nujna opora pod ritko in vratom pri dvigovanju. Prehitro posedanje, še preden otrok to zmore samostojno, pa lahko škoduje.
Če otrok že dobro drži glavico pokonci, to še ne pomeni, da je pripravljen na samostojno sedenje. Pri dvigovanju dojenčka je še vedno priporočljivo, da ga primemo pod ritko in glavico-vrat-hrbet, dokler sam ne prevzame popolne kontrole nad trupom.
Škoda prezgodnjega posedanja
Posledice prezgodnjega posedanja so lahko dolgoročne in vplivajo na celoten telesni razvoj. Glavna skrb je povezana z razvojem hrbtenice. Nepravilno sedenje lahko vodi do deformacij v predelu L2-L5, kar pomeni, da so prizadeti vretenci v ledvenem delu hrbtenice. To lahko privede do slabe, "puklaste" drže hrbtenice, kar pa ni le estetska težava, temveč lahko povzroči tudi bolečine v hrbtenici, ki so pogost vzrok obiskov v ambulantah splošne medicine.
Še posebej škodljivo je, če otroka prisilimo v gibanje, ki ga še ni sposoben. To ne samo da ne koristi, temveč lahko povzroči škodo. Zavedati se je treba, da je otrokovo telo in sposobnost variabilnega gibanja sredstvo za raziskovanje in umski razvoj. Če je njegovo telo (glava in trup) stabilno, ima ravnotežnostno kontrolo, lahko z rokami in nogami brez težav podpira svojo težo in se obenem tudi giblje. V tem primeru potrebuje toliko stabilnosti, da si lahko sprosti roke za igro, raziskovanje in spoznavanje različnih predmetov.
Sedenje na "W" ali "žabji" sed
Eden od pogostih neustreznih položajev sedenja, ki ga starši pogosto spregledajo, je tako imenovani "W" ali "žabji" sed. Ta položaj, pri katerem so kolena močno pokrčena, zadnjica pa je na tleh ujeta med obema nogama, otroku daje občutek široke opore in omogoča vzdrževanje pokončne drže brez aktivacije trebušnih mišic. Otrok se v tem položaju z igračo pred sabo igra, saj mu ta položaj ne omogoča obračanja na stran ali seganja za telo.
V W-sedu so noge pogosto preveč rotirane navznoter v kolkih, stopala pa štrlijo navzven. Velik del teže telesa se prenese na golenice, hrbtenica pa je preveč zaokrožena, kar poruši njene fiziološke krivine. Ob takem načinu sedenja otrok ne more razvijati bilateralne koordinacije telesa (obojestranske usklajenosti), ki je ključna za dober gibalni razvoj in kasneje za šolsko delo. Namesto tega raje seže po igračah s tisto roko, ki je najbližje, kar lahko povzroči zmedo pri optimalnem razvoju dominance rok in nog. Posledica je lahko slabo delovanje vestibularnega sistema (ravnotežnostnega organa), saj niso zagotovljeni optimalni pogoji za njegov razvoj.
Daljša obdobja takega sedenja lahko privedejo do nadaljnjih neugodnih posledic na telesno držo, hojo in gibalne spretnosti.
Posledice "W" sedenja
Posledice sedenja na W so lahko obsežne in vplivajo na različna področja otrokovega razvoja:
- Vestibularne in razvojne težave: slabše ravnotežje, nespretnost, slabša groba in fina motorika, težave pri pisanju in branju.
- Težave s hrbtenico: skolioza, bolečine v križu.
- Težave z nogami in stopali: hoja po prstih, hoja z obračanjem stopal navznoter (X položaj nogic), ploska stopala.
- Mišična nesorazmerja: spremenjen položaj kolka, kolen in stopal.
- Zakrčenost ali skrajšave mišic: zadnje stegenske mišice, neustrezen razvoj kolkov.
- Bolečine in težave med gibanjem.
- Nizek mišični tonus: šibke mišice trupa ("jedra" telesa).
Midi - od šestih mesecev do kobacanja
Kaj storiti, če otrok sedi na "W"?
Kadar je mogoče, poskusite odvrniti tovrstno sedenje. To ne pomeni nenehnega popravljanja, temveč spodbujanje k bolj funkcionalnim položajem. Če otrok med igro vedno sedi na tleh, ga lahko občasno prenesete za mizo, kjer pravilno sedi na stolu, ali k nižji mizici, kjer bo moral visoko klečati. Prav tako ga lahko spodbudite, da se igra z igračami v legi na trebuhu.
Pomembno je okrepiti mišice trupa in zmanjšati napetost v zadnjih stegenskih mišicah. Če ima otrok slabo mišično ravnovesje ali nizek mišični tonus, ga spodbujajte k aktivnostim, ki bodo vplivale na te dejavnike. Vse to lahko počnete preko igre in različnih aktivnosti.
Nasveti za preprečevanje "W" sedenja
Spodbujanje različnih položajev pri sedenju vpliva na krepitev mišic trupa in povečevanje njegove stabilnosti. Dobre alternative so:
- Bočno sedenje: začnite s sedenjem na eni strani, premaknite se na kolena, nato na drugo sedečo stran, ne da bi roke spustili na tla. Vključite igre, kot je pobiranje in prenašanje igrač, lovljenje žoge.
- "Hoja po zadnjici": v sedenju z iztegnjenimi nogami naprej, se premikajte tako, da najprej od tal odlepimo eno stran zadnjice in se pomaknemo naprej, nato ponovimo z drugo stranjo.
- Aktivnosti na veliki žogi: idealen pripomoček za krepitev mišic trupa. Ob sedenju na žogi postopoma izmenično dvigajte nogi, spreminjajte položaj rok, pobirajte predmete.
- Aktivnosti za raztezanje mišic zadnje strani stegna: sedenje ob steni z iztegnjenimi nogami, preko igre postopoma spodbujajte otroka k večjemu raztezanju s pomikanjem trupa naprej.
Če so razvojno-gibalne ovire močneje zastopane ali njihove posledice ovirajo nadaljnji senzo-motorični razvoj, se je optimalno obrniti na razvojnega (nevro)fizioterapevta.
Gibalni razvoj dojenčka: Od obračanja do samostojnega usedanja
Pravilen gibalni razvoj dojenčka je ključen za preprečevanje nepravilnih položajev. V drugem obdobju razvoja refleksi izzvenevajo in jih nadomeščajo kompleksnejše reakcije.
- Položaj na hrbtu: Okoli četrtega meseca dojenček z dobro aktivnostjo v trupu opazi svoja kolena in jih z rokami začne raziskovati. Sčasoma seže do gležnjev in nato do stopal, ki jih pogosto ponese v usta. Vse to zahteva dobro stabilnost.
- Bočni položaj: Pomembno je, da otrok usvoji dobro obračanje s hrbta na trebuh in nazaj. Na boku mora aktivirati vzravnalne reakcije, glava ne sme viseti na podlago, ampak je dvignjena bočno. Obračanje naj poteka aktivno, ne na račun iztegovanja nazaj.
- Položaj na trebuhu: Ko otroci usvojijo obračanje na trebušček, so zelo radi v tem položaju. Opora na roke je pomembna za nadaljnji razvoj. Obdobje "plavanja", ko so roke, noge in glava privzdignjeni od podlage, je normalen del razvoja, če glava ni iztegnjena nazaj in če to obdobje ne traja predolgo.
- Pivotiranje: Ko dojenček obvlada prenašanje teže z ene roke na drugo, se počasi nauči po trebuhu obračati okoli svoje osi. Pomembno je, da se ne obrača samo v eno smer.
- Položaj na vseh štirih: Pravilne faze razvoja so odrivanje po trebuhu nazaj, nato postavitev na vse štiri in kobacanje. Kolena morajo biti v širini medenice, dlani pod rameni. Zibanja naprej in nazaj pomagajo pri usklajevanju mišične aktivnosti.
- Kobacanje in posedanje: Ko otrok uskladi mišično aktivnost in prenose teže, bo skobacal po vseh štirih. Istočasno se običajno začne samostojno posedati, najpogosteje iz položaja na vseh štirih, ko težo svoje medenice prenese na eno stran.
Pomembno je, da dojenčka sami ne posedamo in počakamo, da sam osvoji ta položaj. Če posedemo prezgodaj, s tem samo otežimo njegov razvoj. Zavedati se je treba, da je kakršno koli sedenje pri zdravem otroku le prehoden položaj v igri in raziskovanju na tleh. Otrok se pri igri neprestano s svojim telesom giblje skozi prostor, telo pa mu služi v funkciji njegove igre, kreativnosti in spoznavnega razvoja.