Dojenje je najnaravnejši, optimalen, preprost in najbolj zdrav način hranjenja dojenčka v prvih mesecih življenja, ki prinaša številne prednosti tako za dojenčka kot za mater. V prvih šestih mesecih življenja dojenčku zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Kljub številnim prednostim se doječe matere pogosto soočajo z vprašanji glede uporabe zdravil, vključno z naravnimi in rastlinskimi pripravki, med obdobjem dojenja. Zmotno je prepričanje, da so vsa naravna zdravila popolnoma varna za uporabo med dojenjem. Potrebna je previdnost, saj lahko nepravilna uporaba rastlinskih zdravil, tako kot pri sintetičnih, povzroči neželene učinke.
Naravna zdravila v obdobju dojenja: Potreba po previdnosti
Travnik je lahko lekarna na prostem, vendar je ključnega pomena, da z zelišči ravnamo preudarno. Tako kot pri zdravilih iz lekarne, lahko tudi rastline ob koristnih učinkih včasih povzročijo neželene posledice. V 60. letih prejšnjega stoletja je primer zdravila talidomid, ki so ga nosečnice uporabljale proti jutranji slabosti, opozoril na nevarnost teratogenih učinkov in privedel do strožje regulative pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem. Podobno velja za zdravilne rastline; obstaja kar nekaj takšnih, ki niso primerne za uporabo v obdobju dojenja, kljub njihovi široki rabi, ki daje lažen občutek varnosti.
Pomembno je poudariti, da se pri večini zdravilnih rastlin težave lahko pojavijo pri uživanju večjih količin (več kot dve skodelici dnevno) dalj časa. Zato skodelica metinega čaja ali dodatek cimeta v jabolčni zavitek običajno ne predstavljata tveganja.
Rastline, ki se jim je treba izogibati med dojenjem
Nekatere rastline so med dojenjem odsvetovane zaradi svojih potencialnih učinkov na materino telo ali dojenčka:
- Emenagogi: Te rastline povzročajo krčenje maternice in lahko sprožijo splav ali prezgodnji porod. Mednje sodijo angelika, krvavi mlečnik, vednozeleni gornik, cimicifuga, efedra, navadni vratič in beli vratič.
- Rastline z alkaloidi: Mednje spadajo jesenski podlesek, gabez, navadni češmin in žajbelj. Te rastline lahko imajo toksične učinke.
- Rastline z eteričnimi olji: Med te uvrščamo cipreso, brin, plazečo meto in muškatni orešek. Njihova uporaba v nosečnosti in med dojenjem ni priporočljiva.
- Odvajala z antrakinonskimi glikozidi: Med najbolj znane iz te skupine spadajo sena, aloja in krhlika. Lahko imajo močan odvajalni učinek in potencialno vplivajo na maternico.
- Rastline, ki delujejo na hormonski sistem: Mednje sodijo ginseng, sladki koren in cimicifuga. Njihov vpliv na hormonsko ravnovesje matere in dojenčka ni povsem raziskan.
- Drog z delovanjem na maternico: Poleg že omenjenih emenagogov, se odsvetujejo tudi pelin in glog.
- Drog s pirazolidinskimi alkaloidi: Mednje spadajo gabez, lapuh in repuh. Obstaja zaskrbljenost glede potencialnih rakotvornih snovi v teh rastlinah.
- Eterična olja: Njihova uporaba je odsvetovana, omejena naj bo zgolj na zunanjo uporabo ob upoštevanju priporočil za razredčitev.
Varna uporaba naravnih sredstev med dojenjem
Kljub nekaterim omejitvam obstaja vrsta zdravilnih rastlin in naravnih pripravkov, ki so v času dojenja dokazano varni in celo priporočljivi:
- Za izboljšanje odpornosti: Ameriški slamnik je v nosečnosti dokazano varen in ga je mogoče uporabljati za krepitev imunskega sistema.
- Za pomirjanje: Baldrijan je primeren za pomirjanje, saj naj ne bi imel škodljivih učinkov na dojenčka.
- Proti slabosti: Ingver je v nosečnosti dokazano varen in se ga lahko uporablja za lajšanje jutranje slabosti. Obstajajo tudi študije, ki potrjujejo varnost jemanja standardiziranih izvlečkov ingverja.
- Za spodbujanje laktacije: Nekatere rastline se tradicionalno uporabljajo za povečanje tvorbe mleka. V čajne mešanice za spodbujanje dojenja so običajno vključene kumina, sladki komarček, islandski lišaj, melisa, poprova meta, navadni sporiš in majaron. Z uporabo čaja iz zdravilnih rastlin, kot so plodovi vrtnega janeža, komarčka in kumine, cvet kamilice, listi poprove mete in melise, lahko preko materinega mleka ugodno vplivamo na prebavne krče in napenjanje pri dojenčkih.
- Splošno varna zeliščna čaja: Varna velja uporaba nekaterih zeliščnih čajev, kot so kamilica, regrat, listi koprive in poprova meta. Čeprav klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba ni pokazala škodljivih učinkov.
Pri uporabi zeliščnih čajev je priporočljivo omejiti zaužito količino na največ dve skodelici dnevno.
Kratke činjenice o dojenju: prvi dani
Zdravila in dojenje: Splošna priporočila
Večina učinkovin prehaja v materino mleko, kar lahko predstavlja tveganje za dojenčka. Zato je ključnega pomena, da se doječa mati vedno posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom, preden vzame kakršnokoli zdravilo, in jih obvesti, da dojite.
Splošna priporočila za uporabo zdravil med dojenjem:
- Prednost naravnih metod: Prvi nasvet je pogosto nefarmakološke narave, če zdravstveno stanje to dopušča. Pri glavobolu poskusite s počitkom in pitjem tekočine, pri zaprtju pa s povečanim vnosom prehranskih vlaknin in redno telesno dejavnostjo.
- Izbira varnih učinkovin: Kadar je zdravljenje nujno, se posega po učinkovinah, za katere je znano, da se v materino mleko izločajo v majhni količini in se pri doječih materah že dalj časa uporabljajo.
- Proti bolečinam in vročini: Priporočljiva sta paracetamol in ibuprofen. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati.
- Za izkašljevanje: Zdravila rastlinskega izvora z bršljanom, timijanom in trpotcem ter sintetična zdravila kot so ambroksol, acetilcistein, bromheksin in karbocistein, so združljivi z dojenjem.
- Pri prebavnih težavah: Pri driski se priporoča zadostno pitje tekočin, izogibanje dražeči hrani in po potrebi peroralna rehidracijska raztopina. Za lajšanje driske zaradi okužbe se lahko uporabijo posušeni plodovi borovnice. Pri zaprtju pomagajo droge s sluzmi (laneno seme, trpotec) ali osmozna odvajala (laktuloza).
- Individualni pristop: Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka. Upoštevajo se koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater, zdravstveno stanje obeh, starost in razvitost otroka.
- Časovni zamik pri jemanju zdravil: V nekaterih primerih se lahko zmanjša izpostavljenost dojenčka zdravilu tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik pred daljšim obdobjem spanja dojenčka.
- Lokalno zdravljenje: Kadar je mogoče, se spodbuja uporaba lokalnega zdravljenja namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet).
- Kajenje: Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka in prehaja vanj. Doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno.
Kontraindicirane učinkovine med dojenjem:
Obstaja nekaj učinkovin, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirane zaradi njihovega potencialnega škodljivega vpliva na dojenčka. Mednje spadajo amiodaron, citostatiki, kloramfenikol, ergot alkaloidi, jodidi, litij, radiofarmacevtiki, retinoidi in kronična uporaba tetraciklinov.
Prehranske smernice za doječe matere
Poleg skrbi za zdravila je ključnega pomena tudi uravnotežena prehrana.
- Energetske potrebe: Doječa mati naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti dnevno zaužila približno 2.100 kcal za pokrivanje osnovnih potreb, ter dodatnih 500 kcal za sintezo mleka v prvih štirih do šestih mesecih dojenja.
- Hranila: Potrebe po beljakovinah in kalciju so povečane. Maščobe naj predstavljajo 30% dnevnega vnosa energije, pri čemer naj prevladujejo kakovostna olja rastlinskega izvora. Posebej pomembne so omega-3 maščobne kisline (DHK in EPK), ki jih najdemo v mastnih morskih ribah.
- Vitamini in minerali: Posebna pozornost je namenjena vnosu vitaminov A, D, E, C, B-kompleksa ter mineralov kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
- Vitamin D: Zaradi nizke izpostavljenosti soncu v Sloveniji, zlasti v jesensko-zimskem času, se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
- Vitamin C: Je pomemben za izgradnjo novih tkiv in povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (B9): Priporočen dnevni vnos je 400 µg. Dobri naravni viri so pekovski kvas, sojino olje, brstični ohrovt in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: Nahaja se predvsem v živilih živalskega izvora.
- Železo: Potrebe so močno povečane, še posebej v času nosečnosti. Absorpcijo železa iz rastlinskih živil izboljša sočasno uživanje vitamina C.
- Kalcij: Pomemben za razvoj kosti dojenčka.
- Jod: Potrebe so povečane, zato je priporočljiva uporaba jodirane soli in uživanje morskih rib.
- Prehranske smernice: Priporoča se pestra, uravnotežena prehrana z raznolikimi, svežimi, sezonskimi in hranilno bogatimi živili. Odsvetuje se hujšanje takoj po porodu, saj lahko neugodno vpliva na količino in hranilno vrednost materinega mleka. Omejiti je treba uživanje prostih sladkorjev in sladkih pijač. Posebno pozornost je treba nameniti izogibanju trans maščobam, ki so škodljive za razvoj otroka.
Zaključek
Dojenje je neprecenljivo za zdravje in razvoj otroka. Medtem ko je večina zdravil in naravnih pripravkov, ki jih doječe matere jemljejo, varna, je ključnega pomena informiranost in previdnost. Vedno se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom, da zagotovite varnost tako za vas kot za vašega dojenčka.