Oploditev in vitro (IVF), splošno znana tudi kot “umetna oploditev”, predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki nudi upanje posameznikom oziroma parom v boju z različnimi oblikami neplodnosti. Ta metoda omogoča, da se proces spočetja zgodi zunaj telesa, v nadzorovanem laboratorijskem okolju, kar je ključnega pomena za tiste, ki se soočajo s težavami pri naravni zanositvi. V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna so nedavno končali urejanje prostorov za izvajanje teh postopkov, s čimer so obogatili nabor javnih centrov za zdravljenje neplodnosti v Sloveniji in ponudili novo, dostopno možnost za pare iz širše regije.
Kaj je postopek IVF?
Postopek IVF sestoji iz več ključnih faz, ki skrbno vodijo do potencialne nosečnosti. Začne se s (hiper)stimulacijo jajčnikov, pri čemer se z uporabo hormonskih injekcij spodbuja rast več jajčnih celic, kot bi jih nastalo v običajnem menstrualnem ciklu. To fazo se natančno spremlja z ultrazvočnimi preiskavami, včasih v kombinaciji z vrednostmi spolnih hormonov v krvi, da se spremlja odziv jajčnikov. Ko so folikli v jajčnikih dovolj veliki, se jih z minimalno invazivnim postopkom, imenovanim punkcija jajčnikov, pridobi iz jajčnikov. Ta postopek lahko izvajamo v lokalni anesteziji ali analgosedaciji, ki zagotavlja lajšanje bolečin.
V laboratoriju se pridobljene jajčne celice in izbrane semenčice združi. Obstajata dva glavna pristopa: klasičen IVF, kjer semenčice same oplodijo jajčno celico, ali ICSI (intracitoplazemska injekcija semenčice v jajčno celico), ki se uporablja zlasti v primerih moške neplodnosti, ko se pod mikroskopom semenčica vnese neposredno v jajčno celico. Oplojene jajčne celice, sedaj zarodki, se nato skozi obdobje nekaj dni (običajno 3 do 5) goji v inkubatorjih. Embriologi s pomočjo ocenjevalnih lestvic ocenijo kakovost posameznega zarodka in njegovo razvojno fazo. Po tej oceni se izbere en ali največ dva zarodka za prenos v maternico. Ostale ustrezne zarodke pa se krioprezervira (zamrzne) za morebitno kasnejšo uporabo. Prenos zarodkov je običajno kratek in v veliki večini primerov neboleč postopek, ki se izvaja brez anestezije. Po prenosu zarodkov se običajno predpiše bolniški stalež do krvnega testa nosečnosti, ki traja približno 14 dni.
V katerih primerih se svetuje postopek IVF?
Postopek IVF se svetuje paru, pri katerem je ugotovljena nepojasnjena neplodnost, različne oblike ženske neplodnosti, kot je pozno reproduktivno obdobje, odsotni ali neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije (sindrom policističnih jajčnikov - PCOS), endometrioza, ponavljajoče se izgube nosečnosti, genetski vzroki ali neuspeh drugih oblik zdravljenja neplodnosti, kot je na primer intrauterina inseminacija (IUI). V primerih, ko so drugi pristopi izčrpani ali pa ni možnosti za spontano zanositev, na primer pri moškem faktorju neplodnosti, je IVF pogosto edina preostala možnost.
Postopek IVF v Sloveniji in v Postojni
V Sloveniji imajo vsi pari, ki so upravičeni do oploditve z biomedicinsko pomočjo, iz naslova zdravstvenega zavarovanja pravico do 6 IVF postopkov za prvega otroka in 4 IVF postopke za vsakega nadaljnjega otroka. Trenutno v Sloveniji v polnem obsegu delujeta dva IVF centra - Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani (UKC Ljubljana) in Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru (UKC Maribor). Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic (ženskih ali moških) se izvaja le v Ljubljani in Mariboru, vendar so zaradi hudega pomanjkanja darovalk in darovalcev čakalne dobe dolge več let. V Sloveniji lahko svoje spolne celice darujejo zdravi posamezniki, in sicer ženske stare med 18 in 35 let ter moški stari med 18 in 55 let. Celice se lahko daruje do rojstva otrok v dveh družinah. Zdravljenje s sočasno uporabo darovane moške in ženske spolne celice ni dovoljeno, prav tako ni mogoče darovati že nastalih zarodkov.
V Bolnišnici Postojna odpiranje Centra za zdravljenje neplodnosti predstavlja pomemben korak naprej. "Program je ključen tako za preživetje naše ustanove, ki v zadnjih dveh letih zaradi padca natalitete v Sloveniji širi svoj program, kot za številne pare. Potrebe po zdravljenju neplodnosti namreč iz leta v leto naraščajo," je ob otvoritvi povedal direktor postojnske bolnišnice Aleksander Merlo. Vrednost investicije za ureditev 200 kvadratnih metrov v pritličju bolnišnice je znašala 1,1 milijona evrov, denar zanjo je prispevalo ministrstvo za zdravje, dodatnih 250.000 evrov pa je vrednost opreme. Nova investicija bo prinesla tudi nekaj novih visoko kvalificiranih delovnih mest, čeprav se v postojnski bolnišnici lahko pohvalijo, da nimajo kadrovskih težav. Tudi siceršnja visoka izobrazbena struktura zaposlenih v bolnišnici pomeni višjo raven oskrbe porodnic, novorojenčkov in bolnic.
V centru bodo delovali trije do štirje zdravniki ginekologi, specializirani za zdravljenje neplodnosti, ki opravljajo klinični del postopka in prenos zarodkov, ter embriologi, ki opravljajo laboratorijski del postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tako zdravniki kot anesteziologi bodo prisotni neprekinjeno 24 ur vse dni v tednu. Dolgo načrtovan center je po ljubljanskem in mariborskem tretji javni v Sloveniji in je tako po dostopnosti kot uspešnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo med vodilnimi v Evropi. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da je center pomemben za celotno državo, saj nataliteta iz leta v leto pada, lani kar za 15 odstotkov glede na predhodno leto. "Zato je pomembno, da država parom, ki si želijo otrok, to tudi omogoča," je dejala.
Vse o IVF postopku z Majo Henigman | Anja Kikl - zdravje žensk
Kateri pregledi in preiskave čakajo pred vstopom v IVF postopek?
Pred vstopom v postopek IVF je potreben celovit nabor diagnostičnih preiskav, ki omogočajo oceno reproduktivnega zdravja obeh partnerjev in identifikacijo morebitnih vzrokov za neplodnost.
Za žensko: Osnovo vedno predstavlja krvna preiskava spolnih hormonov, ki se izvede med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla. Ta običajno zajema hormone kot so TSH (ščitnični stimulirajoči hormon), FSH (folikle stimulirajoči hormon), LH (luteinizirajoči hormon), AMH (anti-müllerjev hormon) in prolaktin. AMH je pomemben pokazatelj preostalega ovarijskega potenciala. Nekatere ženske so lahko napotene tudi na diagnostične preiskave, kot so histeroskopija (pregled maternične votline) ali laparoskopija (diagnostični pregled trebušne votline), še posebej, če obstaja sum na ginekološke težave, kot je endometrioza ali nepravilnosti maternice. V primeru slabih rezultatov hormonskih preiskav se lahko spermiogram ponavlja. Če izvidi pokažejo resnejše težave ali ovire za spontano zanositev, bo par takoj napoten na IVF, brez nadaljnjih postankov.
Za moškega: Najpomembnejša preiskava za moškega je spermiogram, analiza semena, ki oceni število, gibljivost in obliko semenčic. Za pridobitev kakovostnega vzorca se svetuje 2 dni spolne vzdržnosti. V primeru slabih rezultatov spermiograma se ta ponovi. Potrebni so lahko tudi drugi testi, kot so hormonske analize ali genetske preiskave, odvisno od klinične slike. V Postojni dr. Reš omenja, da so določeni testi, kot je test za spolno prenosljive bolezni (SPB) ali hormoni, samoplačniški, razen če je oseba krvodajalka.
Kaj sledi po vseh izvidih in preiskavah?
Po opravljenih vseh izvidih in preiskavah sledi posvet z zdravnikom specialistom, ki na podlagi celovite slike opredeli nadaljnje korake. V primeru, da vzroki za neplodnost niso odkriti ali so ovire za zanositev manjše, se par sprva lahko zdravi operativno, medikamentozno ali kombinirano. Če pa izvidi pokažejo resnejše težave, kot so popolnoma neprehodni jajcevodi, izčrpan ovarijski rezerv ali izrazit moški faktor neplodnosti, bo par takoj napoten na postopek IVF. V Postojni je postopek prvega posveta običajno takšen, da partnerja razložita svoje težave, pokažeta morebitne izvide, zdravnik pa postavi tipična vprašanja glede menstrualnih ciklov ženske. Sledi ginekološki pregled ženske z vaginalnim ultrazvokom, moški partner pa odda seme, ki ga embriolog pregleda.
Kakšna je uspešnost IVF postopka?
Čeprav je IVF za mnoge pare edina možnost za zanositev in v veliko primerih izredno učinkovita metoda, na uspeh posameznega postopka vpliva veliko dejavnikov. Statistika uspešnosti za IVF postopke se giba med 32 in 34 % (ESHRE, 2018) na posamezen prenos zarodka. Višje stopnje uspešnosti je mogoče opaziti pri zdravljenju s pomočjo darovane jajčne celice in pri nižji starosti ženske (mlajše od 30 let). Medtem ko možnosti za uspeh pomembno upadajo že po 35. letu starosti ženske in strmoglavijo po 40. letu, so praktično neobstoječe v starostni kategoriji 45+. Podatki iz literature kažejo, da je stopnja živorojenosti na prenos prvega zarodka pri ženskah, mlajših od 35 let, okoli 41,4 %, po 40. letu pa bistveno nižja. Poleg starosti ženske na izid postopkov vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog obeh partnerjev (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki. Statistika uspešnosti slovenskih klinik ni javno dostopna. Vendar pa center v Postojni cilja na visoko dostopnost in uspešnost postopkov, ki bi ga uvrščali med vodilne v Evropi.
Izkušnje in pričakovanja: Forumsko mnenje
Na spletnih forumih je mogoče zaslediti različna mnenja o postopkih IVF v Sloveniji, vključno s Postojno. Nekateri pari so navdušeni nad hitrostjo postopkov in dostopnostjo v Postojni, še posebej izpostavljajo dr. Reša, ki ima kratke čakalne dobe. Pohvaljena je možnost, da je partner lahko ves čas prisoten pri preiskavah, punkciji in transferju. Vendar pa nekateri izražajo tudi zadržke glede komunikacije ali pomanjkanja podpore v nekaterih primerih. Drugi pari so imeli slabše izkušnje z neuspešnimi postopki v Postojni in so se nato odločili za nadaljevanje zdravljenja v Mariboru ali Ljubljani, kjer so pogosto izpostavili bolj celostno obravnavo in daljše čakanje. Pomembno je poudariti, da so izkušnje zelo individualne in pogosto odvisne od sreče, osebnega odnosa zdravstvenega osebja in specifične klinične situacije para.
Medtem ko nekateri izpostavljajo, da dr. Merlo v Postojni "ne zavija informacij v celofan" in navaja dejstva, drugi menijo, da je preveč direkten in da se pari v celoti ne zavedajo, da postopki IVF niso 100-odstotno uspešni. Vendar pa tudi ti isti posamezniki priznavajo, da se dr. Merlo posveti pacientkam 100 % in da dela s srcem. Sestra pri dr. Merlu je pogosto omenjena kot zelo prijazna in podporna. V Postojni je zagotovljena stalna prisotnost zdravnikov in anesteziologov, kar je pomemben varnostni vidik. Kljub morebitnim razlikam v pristopu, je ključno, da center v Postojni ponuja sodobne metode diagnostike in zdravljenja neplodnosti, kar predstavlja novo upanje za številne pare.
Pomembno je tudi zavedanje, da neuspešen postopek IVF lahko močno vpliva na žensko in par, saj se pogosteje spopadajo z anksioznostjo in depresijo. Zato je izredno pomembno, da je osebje, ki je v stiku s temi pari, empatično, dostopno in razumevajoče. Včasih za lajšanje stiske zadošča že pogovor. V centru v Postojni poudarjajo, da vsak par obravnavajo z enako mero pozornosti in empatije, bistvena pa sta tudi odkritost in poštenost glede samih možnosti zanositve.
Zavedanje in podpora: Neplodnost kot tabu
"Zakaj je neplodnost v Sloveniji še vedno tabu? Zakaj pari, ki se odločijo za umetno oploditev, to pogosto skrivajo?" To so vprašanja, ki jih postavlja vodja Centra za zdravljenje neplodnosti v Postojni. Dokazano je, da neplodni pari, zlasti ženske, ob diagnozi neplodnosti občutijo sram, žalost in občutek, da jim je spodletelo pri eni od najpomembnejših življenjskih "nalog". Sklepati je mogoče, da bi to lahko bil razlog, zakaj nekateri pari diagnozo in zdravljenje skrivajo. So si pa pari med sabo različni in nekateri lahko odkrito govorijo o neplodnosti. Tako se jim tudi zdi prav. Odprtje novega centra v Postojni bi lahko pripomoglo k večji ozaveščenosti in zmanjšanju stigmatizacije neplodnosti.