Prvi meseci življenja dojenčka so ključni za njegov celostni razvoj. Otroci spoznavajo svoje telo in svet okoli sebe predvsem z gibanjem. Zato je izjemno pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih, da bi spodbudili čim bolj vzravnano in uravnoteženo držo ter zdrav gibalni razvoj. Na trgu je sicer na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Vendar pa z nekritičnim nameščanjem otroka v te pripomočke lahko prezgodaj postavljamo dojenčka v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Nekateri pripomočki, kot je na primer
Ravnanje z dojenčkom v prvih mesecih: Podpora rasti in razvoja
V prvih mesecih dojenček sicer obrača glavo, vendar je še ne more zadržati proti sili teže. Zato je v tem obdobju najpomembneje, da dojenček v naročju LEŽI. Eno roko moramo imeti pod otrokom, podpirati mu hrbet in glavo, ki mu ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec. Bradica naj se rahlo naslanja na njegove prsi, roki pa naj ne visita navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki. V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Pod silo teže se bo namreč ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču. Zato je uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetovano.
Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete.
Ko dojenčka peljemo na sprehod, ga položimo v voziček, ki ima ravno dno, in ga ne smemo voziti v »lupinici«. Saj tudi odraslim daljše sedenje ali celo spanje v avtomobilskem sedežu ni udobno. Dojenčki, ki v vratu in trupu še niso čvrsti, pa se pogosto zvijejo v povsem neustrezne položaje, kar lahko dolgoročno vpliva na njihov razvoj.
Hranjenje dojenčka: Udobje in pravilni položaji
Dojenje lahko poteka leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo in ni treba, da se sklanjamo nadenj. Tak položaj je neugoden tako za mamo kot tudi za otroka. Spet podpiramo trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi (ko nam leži na levi roki, prekrižamo desno nogo čez levo in obratno). Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi, z dudo pa jeziček malo potiskamo navzdol.
Hranjenje dojenčka se na prvi pogled zdi zelo enostavno, vendar pa se staršem ob tej temi pojavi veliko vprašanj: “Kakšno stekleničko izbrati?”, “Kako izbrati dudo?”, “Kako podreti kupček?”, “Novorojenčku ponuditi mleko, vodo ali sok?”.
Izbira stekleničke in dude: Materiali in funkcionalnost
Ko izbiramo stekleničko, lahko izbiramo med steklenimi in plastičnimi. Steklo je obstojna snov, zato se steklena steklenička enostavno umije in sterilizira, pa tudi bolj dolgotrajna je. Po drugi strani pa je težja in obstaja nevarnost, da se razbije. Plastične stekleničke so v zadnjih desetletjih skoraj izrinile steklene iz uporabe, ker so praktične, lahke in se ne razbijejo. V primerju s steklom je plastika snov, ki je bolj dovzetna za bakterije, zato strokovnjaki opozarjajo, da je treba take stekleničke dobro vzdrževati. Vendar pa je razlog, zaradi katerega so starši pred časom raje izbrali steklene stekleničke, danes že preživet, saj so današnji proizvajalci plastičnih stekleničk izločili nevarne sestavine, vključno z bisfenolom A.
Pri dudah obstajata dve vrsti: gumijaste in silikonske. Gumijasta duda je narejena iz naravnega kavčuka, je mehka, elastična in odporna na ugrize. Zato je primerna za malo starejše dojenčke, ki jim že rastejo zobki in že lahko grizejo. Ker pa je iz naravnega materiala, se nanjo lažje ujamejo mikroorganizmi, s pogostimi sterilizacijami pa jim zmanjšujemo kakovost. Po drugi strani je silikonska duda trša, manj elastična, zato jo otrok lahko pregrizne, če že ima zobke. Zato je silikonska duda bolj primerna za dojenčke do 6. meseca starosti oziroma do časa pred pojavom zob. Odporna je proti visokim temperaturam, lahko pa jo steriliziramo v vreli vodi ali v mikrovalovni pečici.
Higiena in priprava mleka
Po vsaki uporabi umijte stekleničko. V začetku boste stekleničko sterilizirali pred vsakim obrokom. Za vsak tip stekleničke natančno preberite navodila za sterilizacijo, ker bo od tega odvisna uspešnost vzdrževanja in trajnost stekleničke, pa tudi njena neškodljivost za otroka. Po tretjem mesecu je dovolj, če stekleničko umijemo z navadno vodo in detergentom. Natančno je treba umiti vse dele stekleničke, ki smo jih uporabili, ne samo tistih, ki so v stiku z mlekom. Ker se v mleku lahko zelo hitro razmnožijo bakterije, nepopitega mleka nikoli ne pogrevajte. Preostanek mleka vedno zavrzite, umijte stekleničko in potem pripravite novo, sveže mleko.
Svojemu novorojenčku ponudite v steklenički samo iztisnjeno materino mleko ali nadomestno mleko. Materino mleko v prvih šestih mesecih zadovolji vse prehranske potrebe in potrebe po tekočini, saj vsebuje celo 88 % vode, zato v prvih mesecih ni potrebe po dajanju dodatne vode, razen če vam pediater ne svetuje drugače. Enako je pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom. Nadomestno mleko pripravite točno po navodilih, navedenih na embalaži. Ne smete dajati ne več ne manj vode, kot je navedeno.
Najboljše nadomestno mleko je tisto, ki ga dojenček sprejme in pri katerem dobro telesno napreduje. Pomembna je tudi sestava mleka in kontrola izdelkov v procesu proizvodnje. Če ima otrok neko prebavno težavo, ki je tipična za to obdobje (polivanje, krči, zaprtje), priporočamo uporabo posebno prilagojenega nadomestnega mleka.
Nadomestno mleko vedno pripravimo neposredno pred posameznim obrokom, ker smo samo tako lahko popolnoma prepričani, da je mleko brezhibno. Zaradi preprostejšega hranjenja ponoči lahko starši vnaprej prekuhajo vodo in jo hranijo v termovki. Upoštevajte navodila na embalaži. Pri pripravi je pomembno, da ima voda 40 °C. Tako se bo mleko najhitreje stopilo, hkrati pa se ohranijo koristne snovi (npr. vitamini, probiotiki). Nekatera nadomestna mleka zahtevajo mešanje z vodo višje temperature, zato je pomembno, da pozorno preberete navodilo. Priporočamo vam, da stekleničko najprej „podrgnete“ med dlanmi in nato narahlo pretresete, da se nadomestno mleko stopi. Ko nadomestno mleko ponudite dojenčku, naj bo ohlajeno na 37 °C.
Kako pripraviti nadomestno mleko za dojenčka?
Otrok bo sam najbolje nadzoroval hranjenje, skladno s svojimi potrebami. Namesto, da mu ponujate vedno enako količino, mu dovolite, da vam sam pokaže, kdaj ima dovolj. Če med hranjenjem dojenček postane nemiren, si verjetno želi prenehati jesti. Če nadaljuje s sesanjem tudi po tem, ko je že vse spil in vleče iz prazne stekleničke, je še vedno lačen.
Podiranje kupčka in polivanje
Zadrževanje zraka v črevesju lahko povzroči bolečino. Navadno dojenček enkrat podre kupček med obrokom, nato pa še enkrat po končanem hranjenju. Posebej je to pomembno pri majhnih dojenčkih (v prvih mesecih življenja). Strokovnjaki predlagajo več položajev za podiranje kupčka:
- Dojenčka držite v sedečem položaju v svojem naročju tako, da gleda vstran. Eno roko dajte na dojenčkov hrbet, drugo pa na trebušček. Pritegnite ga k sebi in energično drgnite njegov hrbet z gibi gor-dol.
- Vzemite dojenčka v naročje in dajte njegovo glavico na svojo ramo, nato mu drgnite hrbet.
- Položite dojenčka na trebušček na svoje naročje in mu drgnite hrbet. Ko ga ponovno postavite v sedeči položaj, bo otrok podrl kupček.
Ob podiranju kupčka lahko dojenček tudi malo polije, kar je povsem normalno. Upoštevajte tudi to, da nimajo vsi dojenčki potrebe po podiranju kupčka po vsakem hranjenju.
Besedo “polivanje” uporabljamo, ko hrana iz želodca počasi pride ven skozi usta, običajno v majhnih količinah. Polivanje je pojav, ki je značilen za dojenčke v prvih tednih in mesecih življenja. Da boste zmanjšali polivanje, po hranjenju počasi dvignite dojenčka v pokončen položaj in naj tako ostane okoli 20 minut, ne glede na to, ali je podrl kupček ali ni. Še bolj pomembno je, da njegov želodček ni preveč poln, ker je v tem primeru polivanje neizogibno.
Dojenčki se med seboj razlikujejo, zato vsem ne odgovarjajo vedno iste vrste nadomestnih mlek. Če opazite, da mleko dojenčku ne odgovarja, ga zamenjajte. Včasih imajo dojenčki drisko, bruhajo, imajo suho kožo z rdečico, so razdražljivi in nemirni, kar so lahko simptomi alergije, zato se morate o tem pogovoriti z izbranim pediatrom.
Premikanje in položaji dojenčka: Od ležanja do samostojnega sedenja
Ko otroka polagamo v posteljico ali na previjalno mizo, ga objamemo okrog ramen tako, da podpremo glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil. Ko ga dvigamo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu. Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje.
Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno, kot kaže slika, in mu nogici pokrčimo proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko. Še vedno velja staro navodilo, da naj dojenček »pase kravice«. Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh. Po prvem mesecu bo začel dvigovati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh, kot kaže slika.
Okrog petega meseca se otrok začne opirati visoko na iztegnjeni roki ali roki izteguje k igračam. Ko dojenček glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem, nekateri pa še kasneje), ga smemo nositi pokonci. Še vedno pa ga moramo podpirati v trupu. Zato je najbolj enostavno, da ga z eno roko naslonimo nase tako, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu.
Pri hranjenju po žlički je najbolje, da nam sedi v naročju. Spet mu podpremo hrbet in glavo, ki mora biti pokonci. Žličko položimo na spodnjo čeljust in konico jezika ter počakamo, da otrok z ustnicama sam pobere hrano z nje. Če se mu zaleti, pa ga le zasukamo navzdol in po potrebi udarimo z roko po hrbtu. V starosti, ko začnemo dodajati mešano hrano, dojenčki še ne morejo sedeti samostojno. Če otroka hranimo v stolčku ali »lupinici«, kjer je naslonjen nazaj, pa hrana sama steče navzdol in verjetnost, da se mu bo zaletelo, je večja. Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedamo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Tam bo lahko bral in se prevračal po mili volji ter si tako krepil mišice, hrbtenica pa pri tem s težo ne bo obremenjena. Samostojno lahko sedi šele, ko je sposoben sedeti z zravnano hrbtenico.
Ko otrok že obvladuje glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti. Otroku se vedno dobro zdi, ko se z njim igrajo tudi starši. Prve mesece si ga položimo v naročje, kot kaže risba, in se pogovarjajmo z njim. Zazrl se bo v naš obraz, kmalu pa se nam bo tudi nasmehnil in nam začel »odgovarjati«.
Tudi glede hoje velja enako: nič siliti! Učenje hoje ni potrebno. Pustimo otroku, da kobaca po prostoru. Ko bo dovolj močan, bo začel plezati po nas ali se dvigati ob pohištvu. S prestopanjem ob opori bo pridobil ravnotežje in ko bo dovolj stabilen, bo samostojno zakorakal v svet! Večina otrok shodi med 12. in 18. mesecem starosti.
Starševstvo: Nenehno učenje in skrb zase
Starševstvo je najtežji poklic na svetu. Znanje, ki ga za ta poklic pridobimo iz primarne družine, običajno ne zadostuje. Vsi, prav vsi se vsakodnevno znajdemo pred zagatami in razmišljamo o pravilni vzgoji, sprašujemo se, ali smo na pravi poti. Da bi bil predvsem mladim mamicam v prvem letu otrokovega življenja vsak dan olajšan, so se strokovnjaki zbrali s praktičnimi nasveti tako zanjo kot za otroka.
Mamica, da boš mirna, ne smeš pozabiti tudi nase, na svoje ginekološko zdravje, zdravje svojih prsi in negovanje partnerskega odnosa. V priročnikih so razloženi praktični nasveti o tem, kako se pripraviti na najlepši porod, kako se pripraviti na dojenje (priprave že v nosečnosti, kako nastaja mleko v dojkah, prvi dnevi dojenja, kako komunicirati z osebjem v porodnišnici, velikost novorojenčkovega trebuščka, pravilna prehrana pri dojenju in nasveti za večanje laktacije). Prav tako lahko preberete, kaj vas čaka po porodu: mamica po porodu, lajšanje bolečin, odvajanje, dihalne vaje, ginekološki pregledi, najboljša prehrana po porodu, pogoste skrbi mamic in razvoj dojenčka. V vodniku si lahko preberete tudi realno izkušnjo mamice, ki primerja pričakovanja pred porodom in realnost po porodu.
V sklopu priprave na nosečnost in po njej pa je pomembna tudi uravnotežena prehrana pred zanositvijo, med nosečnostjo in ob obdobjem po porodu. Priporočljivi so tudi različni pregledi, ki so na voljo v Sloveniji, kot so nuhalna svetlina, predrojstvene preiskave in testiranja, ultrazvočni pregledi, in je dobro imeti koledarček vseh pregledov, da ne pozabimo česa.
Dr. Tina Payne Bryson, psihoterapevtka in ustanoviteljica Centra za povezovanje, poudarja, da je bolj kot znanstvenica in raziskovalka predvsem mama. V svojih priročnikih zbira zanesljive raziskave in vzgojne izkušnje starejših generacij, ki vam bodo pomagale izluščiti bistvene informacije v kakofoniji hrumečih glasov in odgovoriti na več kot šestdeset pogostih pomislekov in dilem glede vzgoje. Ključno je tudi razvijanje samoregulacije pri otrocih, saj jim ta zmožnost omogoča prilagajanje življenjskim nalogam.
Pomembno je tudi spodbujanje ustvarjalnosti in učenja skozi igro, kot so ustvarjanje ročno izdelanih izdelkov, risanje živali ali prevoznih sredstev. Vse to prispeva k celostnemu razvoju otroka.