Delovno razmerje v Sloveniji nudi posebno varstvo določenim kategorijam delavcev, med katerimi izstopajo starši in nosečnice. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu zagotavlja najširše varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prav staršem. To posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti, delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, ter starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. To pomeni, da delodajalci teh oseb ne morejo enostavno odpustiti, razen v izjemnih primerih, kot je izredna odpoved ali prenehanje delodajalca. Pomembno je razlikovati med pogodbo za določen in nedoločen čas; če se pogodba za določen čas izteče po poteku dogovorjenega roka, delavec ni upravičen do varstva.
Prilagoditev delovnega časa in nadurno delo med nosečnostjo in po porodu
ZDR-1 v 148. členu omogoča delavcem, da zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlagajo delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Čeprav ta člen ne predstavlja trdnejše pravice, temveč zgolj predlog, ki ga lahko delodajalec upošteva ali zavrne (z utemeljitvijo potrebe delovnega procesa), je pomemben korak k prilagodljivosti. Nekatere kolektivne pogodbe, kot je Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, to pravico urejajo podrobneje in ugodneje za delavce, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti.
Kar zadeva nadurno delo in delo ponoči, ZDR-1 (185. člen) določa, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, takšno delo lahko naloži le z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Za nosečnice in doječe matere zakon določa še strožje pogoje. Nosečnica ne sme opravljati dela ponoči, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Vendar to ni absolutna prepoved; če strokovno mnenje inženirja varstva pri delu potrdi, da nočno delo ne predstavlja nevarnosti, ga lahko nosečnica opravlja ob svojem soglasju. Delodajalec lahko naloži nočno delo nosečnici le z njenim soglasjem. Če delavka soglasja ne da, delodajalec ne sme odrediti nočnega dela. Kršitev te določbe lahko delodajalca stane globe do 2.000 evrov.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Letni dopust in družinske obveznosti
Izraba letnega dopusta je prav tako urejena s posebnimi določbami. ZDR-1 (163. člen) določa, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Staršem šoloobveznih otrok je zagotovljena pravica, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsak delavec pa ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora delodajalca obvestiti tri dni pred izrabo. Delodajalec lahko to pravico odreče le, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in njegove spremembe
Poleg ZDR-1, ki ureja temeljne pravice iz delovnega razmerja, so pravice staršev podrobneje opredeljene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta zakon opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke, kot so otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca in subvencija malice.
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, vključujejo dopust in z njim povezano nadomestilo - materinsko, očetovsko in starševsko. To nadomestilo se izplačuje v času teh dopustov in znaša 100 % osnove za polno odsotnost z dela, oziroma sorazmerno za delno odsotnost. Pomembno je razlikovati med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Očetovski dopust omogoča očetom sodelovanje pri negi in varstvu otroka že v najnežnejši dobi.
Pomembna novela ZSDP-1, sprejeta s prenosom evropske Direktive (2019/1158), je prinesla pomembne spremembe v ureditev starševskega dopusta. Novela uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev, medtem ko je imela pred tem le mama neprenosljivih 30 dni. Skupna dolžina starševskega dopusta se povečuje z 260 na 320 dni (po 160 dni za vsakega starša). Vsak od staršev lahko 100 dni starševskega dopusta prenese na drugega starša, del neprenosljivega dopusta (do 60 dni) pa se lahko prenese ali izkoristi najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela tudi skrajšuje očetovski dopust s 30 na 15 dni, pri čemer preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Dodatne denarne pomoči in prejemki za starše
Poleg starševskega dopusta, ZSDP-1 ureja tudi druge oblike finančne podpore:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico ima mati 77 dni od rojstva otroka, nato pa eden od staršev po dogovoru. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, z možnostjo podaljšanja v primeru dvojčkov, nedonošenčkov ali otrok s posebnimi potrebami.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek za nakup opreme.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine. Znesek se poveča v enostarševskih družinah ali če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine s tremi ali več otroki do 18. leta starosti (ali do 26. leta, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta).
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Po noveli zakona lahko starši otrok s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranih otrok ali otrok s hudimi boleznimi, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo doma, prejemajo delno plačilo za izgubljeni dohodek v obsegu 20 ali 30 ur tedensko.
Posebnosti pri delu v trgovini
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine (KPDTS) v 41. členu posebej določa, da se dela v nedeljo in na dela proste dneve ne sme naložiti nosečnici, razen če se s tem strinja. Delavci, ki opravljajo prodajo na bencinskih servisih, lahko delajo največ 26 nedelj v letu, razen če podajo pisno soglasje za delo izven te omejitve. V primeru kršitev določil glede nedeljskega in prazničnega dela mora delodajalec delavcu v naslednjem mesecu izplačati znesek v višini 500 % osnovne plače ali ustreznih urnih postavk.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta. Vsaka situacija je lahko specifična, zato je v primeru dvomov ali kršitev pravic priporočljivo poiskati strokovno pravno pomoč.
tags: #nedeljsko #delo #v #nosecnosti