Družba nas že ob rojstvu obdari z oznako spola, ki temelji na opazovanju zunanjih genitalij. Ta temeljna kategorizacija, ki se zdi samoumevna, postavlja temelje za pričakovanja, vloge in celo identiteto posameznika skozi vse življenje. Vendar pa se ta rigidni sistem sooča z resničnostjo, kjer biologija in individualna izkušnja pogosto ne sovpadata s pričakovanji. Problematičen ni obstoj različnih spolnih identitet, temveč družbena norma, ki temelji na pripisu spola ob rojstvu in posledično predalčkanju ljudi.
Pripis Spola: Družbeni Konstrukt in Biološka Realnost
Na podlagi genitalij, nam družba že ob rojstvu pripiše ženski ali moški spol. Opisuje, da se ob rojstvu osebi z vagino določi, da je ženska, in se od nje pričakuje, da se bo ves čas tekom svojega življenja identificirala kot ženska. Sodeč po družbenih normah naj bi bili močnejši, manj občutljivi, bolj racionalni, praviloma ne nosijo kril, pri govoru uporabljajo moški slovnični spol in tako dalje. Eckert in McConnell-Ginet trdita, da se na družbeni spol pogosto gleda kot na naravni izid biološkega spola in da se na njegovi podlagi nadalje razlagajo pojmi, ki nimajo nič opraviti z biologijo ali spolom na splošno. Vendar pa je resnica kompleksnejša. Eden od temeljnih problemov vzpostavitve razlikovanja je v tem, da ne obstaja eno samo objektivno biološko merilo za moški in ženski spol. Kaj spada pod določen spol, je odvisno od različnih dejavnikov, izbranih v skladu z družbenim mnenjem o tem.
Večina ljudi se lahko brez večjih občutkov neujemanja poistoveti s spolno identiteto, ki je družbeno pričakovana glede na spol, pripisan ob rojstvu. To identiteto pa tudi izražajo v skladu z družbenimi pričakovanji. Te osebe so cisspolne. Opisuje, da se novorojenčku s penisom ob rojstvu pripiše moški spol, v procesu socializacije ta oseba ponotranji značilnosti, ki jih naša družba pripisuje moškim.
Transspolnost: Izziv Dihotomiji in Stigmatizacija
Transspolnost ni družbena deviacija, temveč samo manjšinska spolna identiteta in ravno zaradi tega je posledično deležna družbene stigmatizacije in nesprejemanja. Transspolne osebe so tiste, pri katerih spolna identiteta ni usklajena s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Pravi, da ni problematičen obstoj transspolnosti, ampak družbena norma pripisa spola na osnovi genitalij in posledično predalčkanje ljudi zgolj na osnovi odločitve nekega zdravnika oziroma zdravnice ob rojstvu neke osebe. Eva Gračanin poudarja, da je to, kaj je moško in kaj je žensko, družbeni konstrukt: "To ne pomeni, da je zato kaj manjvredno ali nerelevantno." Opozarja na različne kulture, ki določajo, kaj je moško in kaj žensko ter kaj poleg teh dveh spolov še obstaja, na drugačen način kot naša družba. "Trditi, da ima samo naša družba pravilne definicije, je tudi rasistično," je zaključila.
Termin "menjava spola" ni ustrezen, v uporabi je potrditev spola, saj "menjava spola" nakazuje, da je oseba določeno število let živela v enem spolu in se nato odločila, da je drugega spola in ga zamenjala. Potrditev spola pove, da je oseba opravila nek telesni oziroma medicinski postopek, ki je njen ali njegov spol le potrdil. "To pomeni, da je njen ali njegov spol kot tak, kot ga oseba sama doživlja, obstajal od nekdaj, sedaj pa je bil potrjen," pravi in dodaja, da naj bi se za potrditev spola odločila manj kot polovica vseh transspolnih oseb. Transspolne osebe, ki imajo izkušnjo potrditve spola, poročajo, da so te zanje izredno pomembne. Pravi, da jih večina poroča o občutkih, da končno lahko zaživijo sebe kot so se ves čas čutile in želele, da bi izgledale.
Po podatkih mednarodne študije iz leta 2020 lahko sklepamo, da v Sloveniji živi okoli osem tisoč transspolnih ljudi. Tako kot drugod se tudi v Sloveniji soočajo z različnimi izzivi in težavami na različnih področjih življenja. Po eni izmed raziskav Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je pri nas vsaka tretja transspolna oseba poročala o diskriminaciji na področju zdravstva in socialnega varstva. Vsi transspolni ljudje morajo namreč za to, da bi v svojih dokumentih lahko spremenili ob rojstvu pripisani spol, najprej skozi zahtevno zdravstveno obravnavo. Sedaj je namreč za to najprej treba pridobiti diagnozo duševne motnje, kar transspolne ljudi izpostavlja nepotrebni in neutemeljeni stigmatizaciji. V zakonu, ki bo urejal pravno priznanje spola, bi bilo po oceni Zagovornika priporočljivo združiti postopka spremembe spolnega označevalca in imena na osebnih dokumentih v en postopek, saj transspolne osebe to običajno urejajo hkrati.
Interspolnost: Naravne Razlike in Medicinska Intervencija
Interspolnost opisuje širok nabor naravnih razlik pri spolnih značilnostih (genitalijah, spolnih žlezah, hormonih, kromosomih ali reproduktivnih organih), ki niso nujno očitne. Osebe se vedno rodijo z interspolnimi značilnostmi, pri nekaterih osebah so te značilnosti vidne takoj pri rojstvu, lahko tudi pred rojstvom, medtem ko pri drugih osebah te značilnosti postanejo vidne šele v puberteti ali v odrasli dobi. Nekatere osebe nikoli ne ugotovijo, da imajo spolno značilnost ali značilnosti v interspolnem spektru. Po oceni Združenih narodov na svetu živi 1,7 odstotkov ljudi z interspolnimi značilnostmi, realna številka pa naj bi bila še višja. V Sloveniji živi več deset tisoč interspolnih ljudi.
Tako družba kot medicina širše vidi interspolno telo kot telo, ki ga je treba “popraviti” v skladu s tem, kar kot družba razumemo, da je “žensko” oz. “moško” telo. Kljub temu, da so interspolna telesa večinoma zdrava telesa. Vse to so zdravstvene posledice, ki bi se jim lahko interspolne osebe izognile. Primeri posegov so redki in zahtevani. V UKC Maribor se z interspolnostjo srečujejo zelo redko. Zaradi redkosti in zahtevnosti diagnostike in terapije se otroci obravnavajo v sklopu multidisciplinarnega tima na Pediatrični kliniki Ljubljana, kjer se skupaj s starši po zaključeni diagnostiki odločijo o tem, v katerem spolu bo otrok vzgojen. Pri tem pa je pomembno, kaj je vzrok motnje, kakšen je videz zunanjega spolovila, kakšne so kirurške možnosti poprave spolovila, funkcionalnost spolovila, možnost spontane pubertete, mogoča plodnost, pogledi družine in kulturne posebnosti okolja, v katerem bo otrok živel. Odločitev mora biti sprejeta do drugega leta starosti otroka.
Resolucija Sveta Evrope o otrokovi pravici do telesne avtonomije predpisuje, da noben otrok ne sme biti izpostavljen nepotrebnim medicinskim posegom, bodisi lepotne bodisi zdravstvene narave. Interseksualni otroci in njihovi starši bi morali imeti po resoluciji zagotovljeno podporo in svetovanje. A podpore in svetovanja še vedno ni v popolnosti, saj širša javnost o interseksualnosti ne ve veliko. Številka interseksualnih novorojenčkov ni zanemarljiva, ravno tako pa tudi dejstvo, da o njihovih življenjih vedno odloča nekdo drug.
Pravna Ureditev in Sprememba Konceptov
Slovenska pravna terminologija ne pozna izraza "pravno priznanje spola" in uporablja izraz "sprememba spola", ki je uporabljen v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, za katerega je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba upravni enoti predložiti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Pravilnik pa ne opredeljuje, kdo je pristojni zdravnik oziroma zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni oziroma kaj se opredeljuje pod spremembo spola. Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater. Praksa kaže, da je pristojni zdravnik v večini primerov psihiater iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri čemer pa mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja.
Zakon o matičnem registru določa, da je Matični register računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. 4. člen ZMatR določa nabor podatkov, ki se vpisujejo v matični register, pri čemer se med podatki o rojstvu vpisuje tudi podatek o spolu (ob rojstvu) kot tudi (kasnejša) sprememba spola. ZMatR ne določa katere oblike spola je mogoče vpisati v register. Navedenega pa ne določa niti Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru. EMŠO v svoji strukturi pa vsebuje tudi podatek o spolu. 10., 11. in 12. številka EMŠO pomenijo kombinacijo spola in zaporedno številko za osebe, rojene istega dne, pri čemer pa je izrecno določeno, da je interval števil od 000-499 rezerviran za moške, interval števil od 500-999 pa za ženske. Posamezniku, ki mu je bila EMŠO določena z napačnim spolom, kakor tudi v primerih spremembe spola, se pred vpisom spremembe spola v matični register določi nova EMŠO. Ob ponovni določitvi EMŠO se prva EMŠO sicer razveljavi, vendar ostane v evidenci osebnih identifikacijskih številk in se ne sme dodeliti drugi osebi.
V Avstraliji je vrhovno sodišče priznalo obstoj tretjega, "nedoločnega" spola, ki ni ne moški ali ženski. Sodišče je razsodilo, da nikogar ni mogoče prisiliti, da se v uradnih postopkih razglasi za moškega ali žensko. Današnja odločitev sodišča sledi dolgotrajni pravni bitki borca za enakost spolov Norrieja, s katero je želel razveljaviti določilo avstralske zvezne države Novi Južni Wales, da je spol lahko samo ženski ali moški. "Navdušen sem. Dolgo časa je trajalo od začetka do konca, a končalo se je z odličnim rezultatom," je dejal aktivist. Dodal je, da bodo sedaj morda ljudje razumeli, da obstaja še kakšna druga možnost od prej omenjenih dveh.
Vloga Strokovnjakov in Prihodnost Razumevanja
Strokovnjaki iz Legebitre poudarjajo, da je razumevanje spola ključnega pomena za ustvarjanje bolj vključujoče družbe. Razlikovanje med spolom in družbenim spolom je vse prej kot enostavno, a je nujno za razumevanje kompleksnosti človeške identitete. Prihodnost razumevanja spola bo verjetno zaznamovana z večjo fleksibilnostjo, sprejemanjem različnih identitet in odmikom od binarnih opredelitev. Ne gre le za medicinsko ali pravno opredelitev, temveč za globoko človeško potrebo po samopredelitvi in priznavanju. Kot poudarja vodja mladinskega programa pri DIC Legebitra Eva Gračanin, je nujno presegati ozko družbeno pojmovanje spola in sprejeti, da je spolni binarizem zgolj družbeni dogovor kulture, ki ga je mogoče in ga je treba izzivati.