Vadba v času nosečnosti je veliko več kot le priprava na porod in tisto, kar porod pomeni - prihod novega družinskega člana. Mnogokatera nosečnica se zaveda koristnosti vadbe v obdobju nosečnosti in tudi po porodu, vendar se pred gibanjem pojavljajo številni zadržki in skrb, da bo nepravilna vadba nosečnici ter otroku škodovala. Vzroki za to vključujejo nezadostno znanje oz. edukacijo o tem, kakšna je varna vadba med nosečnostjo, iskanje informacij, vadbenih skupin in morebitnih vadbenih programov pa zahteva dodaten čas, energijo in denar. Poleg tega je v poplavi različnih informacij, strokovnih mnenj in osebnih izkušenj težko izluščiti preverjene in legitimne usmeritve.
Ustanoviteljica znamke Peti elementuni. dipl. biokem., dipl. Iz tega razloga smo za vas, draga bodoča mamica, pripravili sledeči članek, ki vas bo opremil z naborom varnih vaj, katere lahko izvajate že v udobju lastnega doma.
Koristi zmerne telesne vadbe v nosečnosti
Zmerna telesna vadba je ena izmed ključnih komponent zdravega življenjskega sloga in ščiti pred mnogimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi. Vadba med nosečnostjo je povezana z vrsto pozitivnih učinkov, kot so manjše tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni, hipertenzivnih motenj med nosečnostjo, poporodne depresije, manjše število operativnih porodov, manjše tveganje za pretirano povečanje telesne mase ter poporodno zadrževanje le-te in še več. Nosečnica z aktivnostjo telo okrepi in celo pripravi na krajši in lažji porod, gibanje pa nedvomno vpliva tudi na boljše psihofizično počutje.
Ameriško združenje porodničarjev in ginekologov (ACOG) priporoča vadbo v nosečnosti, saj koristi tako nosečnici kot otroku, omogoča lažji porod in poporodno obdobje. Telesna aktivnost med nosečnostjo koristi tako nosečnici kot tudi nerojenemu otroku. Gibanje in vaje pripomorejo k večji kondiciji in boljšemu počutju, kar olajša premagovanje nosečniških težav in tudi sam porod. Poleg tega telesno aktivne nosečnice po porodu praviloma hitreje okrevajo in se lažje znebijo odvečnih kilogramov. Raziskovalci univerze East Carolina so namreč ugotovili, da telovadba v nosečnosti pomaga pri razvoju srca. Preverjali so delovanje srca dojenčkov telesno aktivnih nosečnic in ugotovili, da imajo otroci telesno aktivnih nosečnic že pred rojstvom boljše srčne funkcije s počasnejšim in enakomernejšim srčnim utripom. V poznejši raziskavi so ugotovili tudi, da dojenčki aktivnih nosečnic prej razvijejo določene motorične sposobnosti - hitreje zmorejo dvigniti glavico, osvojijo obrat s hrbta na trebušček in obratno, iztegnejo rokice in podobno.
Smernice za telesno aktivnost v nosečnosti
Smernice priporočajo nosečnicam brez posebnih zdravstvenih težav 150 - 300 minut telesne dejavnosti tedensko. Drugače povedano naj bo telesno dejavna vsak dan v tednu (najmanj trikrat tedensko), s trajanjem vsaj 20 - 30 minut. Kljub smernicam pa je vedno pomembno vzeti v ozir vašo predhodno telesno pripravljenost. V kolikor ste se pred nosečnostjo pogosto ukvarjali z visoko intenzivno vadbo, je v nosečnosti svetovana zmerna vadba, s katero boste vzdrževali svojo fizično pripravljenost. V kolikor pa si pred nosečnostjo s telesno dejavnostjo niste bili blizu, pa strokovnjaki svetujejo, da začnete z lažjo telesno dejavnostjo, ki jo nato sčasoma stopnjujete.
Ameriško ginekološko združenje priporoča najmanj 30 minut umirjene telovadbe dnevno večino dni v tednu, če ni nobenih zdravstvenih zadržkov za nosečnico. V vsakem primeru se o vadbi med nosečnostjo posvetujte z izbranim ginekologom. Ginekolog bo verjetno odsvetoval vadbo srčnim bolnicam, nosečnicam z astmo, z nizko ležečo posteljico, s krvavitvami, s prekratkim materničnim vratom, s prejšnjimi tveganimi nosečnostmi, morebitnimi splavi v preteklosti. Telovaditi recimo ne bi smela nosečnica, ki ji je ginekolog svetoval strog počitek.
Kdaj je vadba neprimerna ali nevarna?
Če se pojavljajo dvomi, se glede vadbe lahko posvetuje s svojim ginekologom (ali s kvalificiranim inštruktorjem). V primeru rizične nosečnosti, preeklampsije (zelo visok pritisk), cerklaže (zašit maternični vrat), predležeče posteljice, skrajšanega materničnega vratu in podobno, je potrebno biti previden. V takšnih primerih je dobro vedeti, katerim vajam se je bolje izogniti.
Stanja, pri katerih zdravniki navadno predpišejo mirovanje, vključujejo pretrganje membrane, nepojasnjeno redno vaginalno krvavitev, predležečo posteljico (lat. placenta praevia) po 28. tednu nosečnosti, inkompetentni maternični vrat, večplodna nosečnost (pri dvojčkih po 28. tednu), neurejene bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 1, hipertenzija, bolezni ščitnice ali druge resne srčno-žilne, respiratorne ali sistemske težave. Zdravstvena obolenja, pri katerih je potrebno biti posebno previden, vključujejo še ponavljajoče spontane splave ali prezgodnje porode pri prejšnjih nosečnostih, anemijo, prehranske motnje in motnje presnove, ter druge resne bolezni.
Odsvetovani so kontaktni in borilni športi, jezdenje, smučanje, tek (v kolikor se s tekom predhodno niste ukvarjali), vadba v izjemnih pogojih (na primer hot pilates ali hot joga, potapljanje). Prav tako so odsvetovane dejavnosti, kjer obstaja velika verjetnost padcev, kot so plezanje, smučanje, gorsko kolesarjenje in podobno. V času nosečnosti se je priporočljivo odreči tudi potapljanju in telesnim aktivnostim na večjih nadmorskih višinah, kjer zrak vsebuje manj kisika.
Ključna področja vadbe v nosečnosti
Vadba v prvem trimesečju je lahko težka! To vsekakor ni čas, da preizkušate nove vrste vadbe. Če ste pripravljeni na vadbo, je tukaj nekaj ključnih področij, na katere se morate osredotočiti.
- Trup: Transversus Abdominis (TvA) se, ko otrok (trebuh) raste, razteza. To lahko oteži živčno povezavo s tem mišičnim območjem v poznejših fazah nosečnosti.
- Vaje za hrbet: Večina žensk lahko še vedno leži na trebuhu v prvih 12 tednih nosečnosti. To lahko naredi čudeže pri bolečinah v hrbtu in lahko pomaga okrepiti zadnjo verigo mišic.
- Rebra: Obseg vašega prsnega koša se med nosečnostjo razširi zaradi naraščajočega otroka! Začnite vaditi široko dihanje skozi diafragmo in rebra.
Drugo trimesečje se z razlogom imenuje najboljše. Hormoni so se stabilizirali, posteljica je zgrajena in za mnoge mame je utrujenosti in slabosti v 1. trimesečju konec. Prav tako se ne ukvarjate z večjim trebuhom in oteklinami, ki so pogoste v 3. trimesečju.
Specifične vaje za nosečnice
V nosečnosti se v ženskem telesu začnejo vrstiti številne fiziološke in biomehanične spremembe. Hormon relaksin je namenjen mehčanju medeničnega obroča, da se le-ta med porodom lažje odpre, hkrati pa vpliva na boljšo gibljivost drugih sklepov. Če nosečnica prakticira vadbe s prevelikim obsegom gibanja (npr. pretirano gibljivost sklepov), lahko pride do poškodb. Povečanje ravni telesnih tekočin na nosečnico vpliva tako, da postane bolj okorna. Druga večja posledica je pogosto slabši pretok limfe (tekočina, ki odplavlja odpadne produkte in strupe iz telesa), zaradi česar se nosečnice pogosto počutijo utrujene, otekajo jim tudi noge. Telesna drža se spremeni kot posledica rasti ploda in obeh prejšnjih faktorjev, saj trebušček v večini primerov nosečnico vleče naprej. Da nosečnica te sile izenači, uporablja predvsem hrbtne mišice (predvsem v ledvenem delu), zato so v nasprotju s trebušnimi mišicami te velikokrat preobremenjene. Trebušne mišice namreč zaradi prilagajanja rastočemu plodu postajajo vse bolj ohlapne in manj učinkovite. Nosečnica opisano neravnovesje največkrat občuti kot bolečine v križu (v ledvenem delu hrbtenice), (nosečniški) išias ali bolečine v medenici.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna
Mišice medeničnega dna podpirajo medenične organe in maternico, zato so med nosečnostjo in tudi samim porodom močno obremenjene. So na dnu medenice in potekajo od dimeljnice do trtice. Vaje pripomorejo ne le h krepitvi teh mišic, temveč tudi k lažji in pravilni sprostitvi, kar je odločilno v času poroda, ko morajo biti mišice medeničnega dna čim bolj sproščene.
Vaje za mišice medeničnega dna, znane tudi kot Keglove vaje, izvajamo z zavestnim krčenjem omenjenih mišic. Pravilno izvajanje je tisto, kjer ne pride do vidnega gibanja. Najlažje je vajo opisati kot “stiskanje mišic”, in sicer na način, kot bi želeli istočasno zadržati urin in blato. Posamezen stisk zadržite od 6 do 8 sekund, nato mišice za enak čas sprostite. Opravite od 10 do 15 ponovitev. Vajo lahko izvajate stoje, leže na boku ali polsede, pri čemer roke iztegnete nekoliko za hrbet in se oprete na podlago.
Vizualizacija in relaksacija MMD je za porod izrednega pomena. Predstavljaj si, da sediš na WC školjki in opravljaš malo potrebo. Občuti kako sprostiš mišice MMD. Vizualiziraj kako se nožnica odpre in ven spusti veter.
Vaja z dvigovanjem bokov
Ta vaja je namenjena krepitvi mišic osrednjega dela telesa, ki so med nosečnostjo najbolj obremenjene, hkrati pa pomagajo zagotavljati pravilno držo. Vajo izvajate tako, da se uležete na hrbet, pri čemer se celotno telo od glave do medenice stika s podlago, medtem ko so kolena pokrčena. Roke položite ob telo in se z dlanmi uprite v tla. Nato boke iz začetnega položaja počasi dvigujte, tako da se odlepijo od tal. Dvignite jih le toliko, kolikor zmorete, pri čemer pazite, da se ledveni del ne upogne. V zgornjem položaju se za trenutek ustavite in počasi znova spustite boke na tla. Naredite od 10 do 15 ponovitev.
Vaja z dvigovanjem bokov (v položaju leže na hrbtu s pokrčenimi koleni in stopali na podlagi v širini bokov) je primer vaje, ki jo lahko doma izvajate za krepitev iztegovalk kolka in hrbtnih mišic predvsem v predelu ledvene hrbtenice.
Vaja počepov
Z vajo počepov boste okrepili spodnji del telesa. Izvajate jo tako, da z izravnanim hrbtom stopite v širini bokov, nato pa zadnjico in hrbet spuščate naravnost navzdol ter se istočasno z zgornjim delom telesa nagnete rahlo naprej. Hkrati s spuščanjem v počep dvigujte roke v predročenje, tako da so v najnižji točki spusta vzporedne s podlago. Pomembno: hrbet mora biti ves čas poravnan. Teža telesa mora biti razporejena po celotni površini stopal. V počep se spustite samo do točke, ko so kolena pod kotom 90 stopinj. Spuščanje nižje obremenjuje kolena in zmanjša učinkovitost vaje.
Počep je ena izmed tistih vaj, ki jih izvajamo vsak dan in to večkrat, pa se tega niti ne zavedamo (npr. vsakodnevno usedanje in vstajanje). Krepi stabilizatorje trupa (pri izvedbi vaje moramo držati čvrsto jedro oz. steznik), lajša bolečine v predelu hrbtenice in križa (krepitev mišice Gluteus Maximus pomaga stabilizirati medenico), je priprava na porod (pomaga dojenčku, da se le-ta pomakne nižje v medenico, kar lahko pomeni tudi lažji porod) in je dobra priprava za kasnejše (poporodne) položaje v vsakdanjiku (npr. dviganje otroka). POZOR! Za začetek je najboljše, če vajo izvajaš s pomočjo opore ali pa ob steni s pomočjo ravnotežne žoge - na ta način se boš naučila pravilne tehnike vaje, ki ti bo pomagala do že naštetih koristi.
Vaja za zadnjico z dvigom noge leže na boku
Ulezite se na bok, tako da je telo poravnano. Za večje ravnotežje si lahko pomagate tako, da spodnjo nogo pokrčite. Zgornjo nogo iztegnite in rahlo potisnite nazaj, nato pa stisnite zadnjico in dvignite nogo. To je vaja za nosečnice za krepitev zadnjičnih in delno tudi stegenskih mišic. Pomembno: noge ne dvigujte previsoko in pazite, da se med dviganjem ne pokrči. Noga, ki jo dvigujete, mora biti ves čas povsem izravnana.
Vaja MAČKA (Mačji hrbet)
Ta vaja pomaga razbremeniti hrbtenico, hkrati pa položaj na vseh štirih dobro vpliva na lego ploda. Začetni položaj: stopala so v stiku s podlago v širini kolka do ramen, kolena so aktivno iztegnjena, medenica in hrbtenica sta v nevtralnem položaju, vrat je v podaljšku trupa. Med izdihom zaokrožite hrbet proti stropu, brado potisnite proti prsim. Med vdihom se vrnite v nevtralni položaj, nato pa rahlo prekomerno iztegnite hrbet (ne pretiravajte) in glavo dvignite. Naredite 8-10 ponovitev.
Vaja za hrbet z dvigom rok in noge
Vaja je naravnost odlična za krepitev hrbtnih mišic, ob tem pa še lajša morebitne težave oziroma zakrčenost mišic v predelu lopatic. Hrbtne mišice so z naraščajočo nosečnostjo in posledično večjo težo in bremenom v predelu trebuha nosečnice zelo pomembne in morajo biti dobro okrepljene tako za visoko nosečnost kot tudi za poporodno obdobje, ko je hrbet mamic velikokrat v nehvaležnih (in nepravilnih) položajih, npr. pri dvigovanju otroka. Pri vaji pa ne sodelujejo le hrbtne mišice, pač pa tudi sprednji del ramenskih mišic (deltoideus posterior) in pa mišice rok (m. biceps brachii, m. brachialis, m. teres major). Mišice, ki jih aktiviramo s to vajo so naslednje: m. latissimus dorsi, m. teres major, m. deltoideus posterior, m. rhomboideus, m. trapezius (sr. vlakna), m. biceps brachii, m. brachialis, m. PAZI! Če boste izvajale to vajo, boste sčasoma občutile, da je vaš hrbet močnejši ter da imate manj bolečin v zgornjem delu (sploh v predelu lopatic).
Opis vaje: V začetnem položaju ste na vseh štirih, kot pri vaji "mačka". Med izdihom iztegnite desno roko naprej in levo nogo nazaj, pri čemer pazite, da ostane hrbtenica poravnana in se ne prekomerno upogiba ali dviguje. V končnem položaju zadržite za nekaj sekund, nato se z vdihom vrnite v začetni položaj. Ponovite na drugo stran (leva roka, desna noga). Naredite 3 serije po 8 ponovitev na vsako stran.
Vaje za moč rok in nog
Vaje za moč rok in nog vas bodo pripravile na rokovanje z otrokom, zato naj bo vadba sestavljena tudi iz vaj za moč, v katere naj bodo vključene predvsem večje mišične skupine, poudarek pa naj bo na pravilnih gibalnih vzorcih. Primer tovrstnih vaj je vaja počepov in vaja za zadnjico z dvigom noge leže na boku.
Na kaj morate biti pozorni med vadbo?
Med vadbo bodite pozorni na opozorilne znake, kot so pretirano znojenje, nenadna vrtoglavica ali slabost, težko dihanje v mirovanju, tiščanje in bolečine v medenici ali trebuhu, krči in nenadno uhajanje tekočine ali krvavitev iz nožnice. V primeru pojava naštetih simptomov je potrebno z vadbo prekiniti. Pomembno je poslušati svoje telo, intenziteto prilagoditi občutkom in skrbeti za zadostno hidracijo in preskrbo s hranili in elektroliti.
Pred začetkom vadbe je pomembno, da se ogrejete z nezahtevnimi vajami za raztezanje (ang. stretching), ki se jih najbrž spomnite še iz časov šolske telovadbe. Pri tem bodite zmerni ter se izogibajte sunkovitim gibom in večjim obremenitvam. Pomembno: če se med vadbo pojavi bolečina, omotičnost, vrtoglavica, prehiter srčni utrip, velika zadihanost ali celo krvavitev iz nožnice ali odtekanje plodovne tekočine, takoj prenehajte z aktivnostjo.
Med nosečnostjo se poveča tudi potreba po energiji, zato je priporočen dnevni vnos vsaj še dodatnih 200 kalorij na dan. Pomembno je, da nosečnica med vadbo dobro počuti in v njej uživa. Ker se v nosečnosti tudi poveča oprsje, je dobro, da si dojke dobro podpre s športnim nedrčkom. Oblačila naj bodo udobna in naj ne utesnjujejo trebuha. Med vadbo naj vedno posluša svoje telo. V nosečnosti je bolje vadbo ali sprehod razdeliti na dva dela, kot vztrajati v bolečinah ali neprijetnih občutkih. Vadba naj vsebuje tudi redno, vsakodnevno hojo, saj le-ta skrbi za razgibavanje medeničnih sklepov, za kondicijo in za pretok limfe.
Vadba po porodu
Smernice se razlikujejo, kot se med seboj razlikujemo ženske ter naše nosečniške in porodne zgodbe. Po porodu, ki je potekal brez zapletov in morebitnih operativnih posegov, lahko ob dobrem počutju nemudoma pričnete z enostavnimi dihalnimi vajami in vajami za prekrvavitev. Obdobje, po katerem se je priporočeno vrniti k običajnim aktivnostim, pa je približno 4-6 tednov po porodu, odvisno od okrevanja. Najvarneje je, da z vadbo pričnete po prvem poporodnem pregledu pri ginekologu. V primeru šivanega presredka ali carskega reza lahko z vadbo pričnete po 8 tednih oz. potem, ko so rane popolnoma zaceljene.
Če se porodnica po naravnem porodu dobro počuti, lahko tri tedne po porodu začne počasi krepiti mišice, ampak zelo umirjeno. Veliko ljudi si vadbo predstavlja kot skakanje, kot nekaj intenzivnega. Ne, mišice mora ženska po porodu krepiti na nežen in ustrezen način. Po šivanju presredka naj začne vadbo počasi, ko se vse lepo zaceli, ko več ne boli. Tudi po carskem rezu naj začne vaditi, ko je rana zaceljena. Vse postopoma in počasi.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna po porodu s Katjo Valič, Monomi in Perineum Sanum
Magnezij in njegov pomen v nosečnosti
Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda.
Živec vagus in njegovo delovanje
Živec klatež, kot se še drugače imenuje živec vagus, nosi to ime zaradi svoje široke razvejanosti po človeškem telesu. Pri tem doseže številne notranje organe, mišice in sisteme organizma in ima pri njihovem delovanju izjemno pomembno vlogo. Vagus je del živčnega sistema, ki vpliva na prebavo, krvni tlak, imunski sistem, endokrini sistem, apetit in celo čustvovanje, zato je povezan z mnogimi duševnimi, nevrološkimi, srčno-žilnimi in vnetnimi stanji. Kljub temu večina ljudi ne pozna njegove ključne funkcije pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Diafragmalno dihanje stimulira parasimpatični živčni sistem, ki pomaga telesu do sprostitve in umirjenih misli, kar je povezano z delovanjem živca vagusa.
Studio Peti element: Vaš partner na poti do zdrave nosečnosti
V studiu Peti element smo do poroda pospremili že več kot 10.000 zadovoljnih nosečnic. Ker bi radi, da število mamic s pozitivno izkušnjo gibanja v času nosečnosti in priprave na porod raste, neprestano ustvarjamo izobraževalne in vadbene prispevke. V kolikor se vam gibanje izmika oz. želite strokovno in varno vodenje, vam studio Peti element nudi individualno obravnavo ali prilagojen pilates za nosečnice v skupini. V Petem elementu je vsaka vadba oblikovana z mislijo na vadeče, zato je obveščanje inštruktoric o posebnih potrebah toplo priporočeno.
Pogosta vprašanja o vadbi v nosečnosti
Ali lahko še naprej obiskujem vadbe, ki sem jih pred zanositvijo?Pri obiskovanju vadb upoštevajte zgoraj navedena priporočila za vadbo v nosečnosti. V kolikor je vadba, ki ste jo obiskovali pred nosečnostjo, v skladu s priporočili, naj vas nosečnost sama od sebe ne omejuje. Svetujemo vam, da vaditelju oz. vaditeljici sporočite veselo novico, saj bodo lahko tako vadbo prilagodili vam ali vam svetovali alternativo.
Ali lahko z vadbo pričnem med nosečnostjo, če prej nisem bila telesno aktivna?Nikoli ni prepozno za vadbo, niti med nosečnostjo, razen, ko zdravnik svetuje nosečnici, naj počiva. Z vadbo krepimo mišice in z močnimi mišicami je vse lažje. Namreč, ravno v nosečnosti se lahko pokažejo šibkosti v nekaterih skupinah mišic - največkrat bolijo križ in sklepi. Priporočljivo je začeti z vajami, ki ne obremenjujejo sklepov, kot so hoja, plavanje in vadba v vodi, kolesarjenje po ravnem ter zmerne aerobne aktivnosti na sobnih trenažerjih (eliptik, sobno kolo).
So klasični trebušnjaki, tek, dvigovanje uteži primerni za nosečnice?V nosečnosti ne bi priporočala klasičnih trebušnjakov, ker je vaja že tako ali tako fizično precej zahtevna, poznamo pa ogromno drugih vaj za trebuh, s katerimi lahko krepimo trup. Tek načeloma lahko, čeprav bi se jaz raje izogibala dejavnostim z obremenitvami medeničnega dna. Priporočam dvigovanje uteži, vendar ne pretežkih, temveč normalno težkih. Z utežmi se tudi pripravimo na obdobje po porodu, ko je treba veliko dvigovati otročka.
Katere vaje sploh niso primerne za nosečnico, so lahko morda celo nevarne?Nobena vaja sama po sebi ni nevarna. Pomembna pa je izvedba, ki je ali pravilna ali napačna. Vrsta vaj je odvisna od posamezne nosečnice - lahko bo vajo pravilno izvedla, lahko pa ne, ker ji ne omogočajo mišice, ker ni telesno dovolj pripravljena za določeno vajo. Zato ni nevarnih, temveč so le neprimerne vaje. Odsvetovane so vaje, ki ustvarjajo večje obremenitve mišic, še zlasti v predelu trebuha. Tako v času nosečnosti ni priporočljivo izvajati trebušnjakov, “planka” in podobnih vaj. Prav tako ne izvajajte vaj, ki zahtevajo ležanje na trebuhu ter vaj, ki vključujejo sunkovite gibe ali poskoke.
Ali je vadba v nosečnosti primerna za vsako žensko?Splošno gledano, vsaka zdrava nosečnica lahko telovadi. Izjema so le nosečnice s posebnimi zdravstvenimi težavami, ki jim je svetovan strogi počitek oz. je gibanje kontraindicirano.
Nosečnost ni obdobje, v katerem je tvoj cilj izklesanje telesa ali hujšanje.To je obdobje, ko moramo krepiti za porod ključne mišične skupine, da bo sam porod in prehod v poporodno obdobje lažji. Pri vaji krepimo tudi mišice medeničnega dna, kar je ključno tako za nosečnost kot tudi poporodno obdobje.
Vadba med nosečnostjo je izjemno pomembna za dobro počutje in zdravje tako matere kot otroka. Z izbiro ustreznih vaj in upoštevanjem telesnih zmožnosti lahko nosečnica skozi celotno obdobje ostane aktivna, pripravljena na porod in hitrejše okrevanje po njem. Vedno pa je priporočljivo, da se pred začetkom ali nadaljevanjem vadbe posvetujete s svojim zdravnikom ali ginekologom.
tags: #neprimerne #vaje #za #nosecnice