Otrokov prebavni sistem je v prvih mesecih in letih življenja izjemno občutljiv in dovzeten za različne motnje. Zaradi še nedokončanega razvoja, vzpostavljanja črevesne mikrobiote in šibkejšega imunskega sistema so dojenčki pogosteje izpostavljeni težavam s prebavo. Poleg tega se še navajajo na ustrezno higieno pri uživanju živil in so bolj dovzetni za zaužitje neprimerne ali škodljive hrane. Sploh najmlajši pogosto težje izrazijo svoje težave, kar lahko privede do zakasnelega zdravljenja in hitrejšega razvoja nevarnih stanj, kot je dehidracija, zlasti ob driski. Zato je ključnega pomena, da starši pozorno spremljajo prehranjevalne navade otrok, se naučijo prepoznavati znake prebavnih težav ter po potrebi ustrezno ukrepajo in se pravočasno posvetujejo s pediatrom.
Najpogostejše prebavne motnje pri otrocih
Med najbolj pogostimi prebavnimi motnjami v otroštvu, ki se lahko pojavijo zaradi različnih dejavnikov, kot so okužbe, obolenja, alergije ali preobčutljivost na hrano, čustvene težave, vnetje slepiča ali okužbe sečil, spadajo:
- Zaprtje: Običajno se pojavi pri otrocih, ki uživajo premalo vlaknin ali ne pijejo dovolj. Redkeje ga povzročajo zdravstvene težave ali preobčutljivost na določena zdravila. Spremembe v otrokovem okolju, kot so privajanje na kahlico, začetek vrtca ali šole, ali potovanja, lahko vplivajo na njegov prebavni sistem in povzročijo težave pri odvajanju. Ključna za preprečevanje ali omilitev zaprtja je raznolika in uravnotežena prehrana z dovolj sadja, zelenjave in polnozrnatimi živili, zadosten vnos tekočin ter redna telesna aktivnost. Če zaprtje vztraja in povzroča otroku težave, je priporočljiv posvet s pediatrom, tudi za izključitev morebitnih zdravstvenih težav.
- Driska: Lahko je posledica virusnih okužb (rotavirus, norovirus), bakterij (salmonela, E. coli) ali redkeje parazitov. Vzrok je lahko tudi intoleranca na določena živila, kot sta laktoza ali gluten. Antibiotiki lahko porušijo ravnovesje dobrih bakterij v črevesju, zato je smiselno istočasno jemati probiotike. Še posebej nevarno je, da lahko driska pri otroku hitro privede do dehidracije, zato je bistveno zagotoviti dovolj tekočine (poleg vode in čaja tudi rehidracijsko tekočino). Blagodejna je lahka, nemastna in blago začinjena hrana, kot so kuhan riž, prepečenec, krekerji in banane, medtem ko se je smiselno izogibati mleku in mlečnim izdelkom, ki lahko dodatno obremenijo črevesje. Pediatra je treba obiskati, če driska vztraja več dni, če ima otrok povišano telesno temperaturo, če je dehidriran (suha usta, manj urinira, joka brez solz) ali če v blatu opazite kri.
Bruhanje: Lahko je povezano z virusnimi ali bakterijskimi okužbami, preobčutljivostjo ali zastrupitvami s hrano, potovalnimi slabostmi in prenajedanjem. Vzrok je lahko tudi čustven; stres in tesnoba lahko spodbudita bruhanje. Bistveno je, da otrok pije manjše požirke tekočine in počiva. Ko se bruhanje ustavi, naj postopoma uživa lahko hrano, kot so kuhan riž, prepečenec, krekerji in banane. Zdravniška pomoč je potrebna, če bruhanje vztraja in se v njem pojavi kri ali je zeleno-rumene barve, če otrok kaže znake dehidracije, če ima povišano telesno temperaturo in toži zaradi bolečin v trebuhu ali glavobola.
Kako zdraviti drisko in bruhanje doma (odrasli in otroci, stari 5 let in več) | NHS
Kolike pri dojenčkih: Pojavijo se lahko med drugim in tretjim tednom starosti in večinoma izzvenijo do tretjega, četrtega meseca. Natančen vzrok nastanka ni znan, vendar se domneva, da so povezane s prebavnimi težavami, preobčutljivostjo na hrano ali nezrelostjo prebavnega sistema. Dojenčki ob trebušnih krčih silovito in neutolažljivo jočejo, največkrat pozno popoldne in zvečer. Za ublažitev simptomov priporočajo nežno pestovanje, guganje, zibanje, nošenje v nosilki, masažo trebuščka, tople obkladke in umirjeno okolje. Ob hudih in dlje trajajočih kolikah je priporočljiv posvet s pediatrom.
Kislinski refluks in GERB pri dojenčkih
Velika večina otrok kdaj poliva, lahko tudi večkrat na dan. Polivanje je pogosto fiziološki proces, ki je povezan z nezrelostjo spodnjega požiralnikovega sfinktra. Vendar, ko bruhanje povzroči druge težave ali pride z dodatnimi simptomi, je to lahko kislinski refluks, ki ga imenujemo tudi gastroezofagealna bolezen (GERB).
Kaj je gastroezofagealni refluks (GER) in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)?
Gastroezofagealni refluks (GER) je pogost, samomejujoč proces, ki zajema številne simptome in znake, ki pri starših nemalokrat vzbudijo tesnobo. Izraz GER pomeni pasivno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Najpogosteje se pojavi med 1. in 4. mesecem starosti, izzveni pa običajno v starosti od 6. do 12. meseca. GER naj bi imelo do 70% zdravih dojenčkov. Po prvem letu starosti se ta številka zmanjša na 1%.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) pa je patološki proces, ko bo refluks vseboval dovolj želodčne kisline, ki bo dražila in poškodovala sluznico požiralnika. To se bo izrazilo s specifičnimi simptomi in znaki. GERB se pojavi pri približno enem od 300 dojenčkov. Po prvem letu življenja je GERB bolj odporen na popolno ozdravitev.
Gastroezofagealni refluks je torej fiziološki in funkcionalni proces, pri katerem ostaja telesna teža otroka normalna, ni znakov in simptomov vnetja požiralnika, ni signifikantnih respiratornih simptomov in ni nevrološko vedenjskih simptomov. Tiho gastroezofagealno bolezen imajo tisti dojenčki, ki ob spremljanju pH v požiralniku ustrezajo postavitvi diagnoze GERB, vendar nimajo nobenih kliničnih težav.
Simptomi kislinskega refluksa pri dojenčkih in otrocih:
- Pogosto bruhanje
- Neprestan kašelj, ki ne pojenja
- Zavračanje hrane oziroma težave pri hranjenju (otrok se duši ali se mu hrana dviguje)
- Jok med ali po hranjenju
- Pekoč občutek, napenjanje, bolečine v trebuhu (ti simptomi so lahko manj specifični pri dojenčkih in jih je težje prepoznati)
Kaj povzroča GERB in kislinski refluks pri dojenčkih in otrocih?
Kislinski refluks nastane, ko se hrana in kislina v želodcu vračata nazaj po požiralniku, ki je povezan z usti in včasih celo prideta skoznje. Pri dojenčkih mišični obroč med požiralnikom in želodcem še ni popolnoma razvit. Ta mišica se imenuje spodnji ezofagealni sfinkter. Posledično bo ta mišica omogočila zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Poleg tega je dojenček izpostavljen specifičnim dejavnikom, ki se jim ni mogoče izogniti. To vključuje ležanje in hranjenje s skoraj popolnoma tekočo hrano. Večina novorojenčkov je kljub takšnemu stanju popolnoma zdravih - problem tiči zgolj v trenutnem nepopolnem razvoju prebavnega sistema in ko se s časom le ta razvija, tudi GERB praviloma do prvega leta starosti pojenja. Pri starejših otrocih so razlogi za nastanek GERB različni od tistih, ki jih najdemo pri odraslih ali pri novorojenčkih. Večinoma prihaja do sprostitve mišičnega ventila med želodcem in požiralnikom ali pa se pod tem ventilom nabira plin (pritisk).
Kako se diagnosticira kislinski refluks?
Ponavadi ga zdravniki prepoznajo že preko opisovanja problema in otrokovega predhodnega zdravstvenega stanja, predvsem, ko se problem pojavlja zelo pogosto in ob tem povzroča veliko nevšečnosti. Včasih pa mora otrok vseeno opraviti določene teste:
- Poseben rentgenski test: Otrok spije kredasto tekočino (barij), ki na rentgenu osvetli požiralnik, želodec in zgornji del tankega črevesja. S tem omogočimo vpogled v pretok tekočine skozi to pot in vidimo, če je kje blokirana ali zožena.
- PH-testiranje: Otroku v požiralnik vstavijo dolgo in tanko tubo, ki ima na konici test, ta ostane v njem naslednjih 24 ur in meri raven kisline v njegovem želodcu. Če ima otrok tudi dihalne težave, bo ta test pokazal, če je zanje kriv refluks.
- Endoskopija: Tanko in fleksibilno tubico z lučko in kamero vstavijo v požiralnik in pregledajo notranjost požiralnika, želodca in zgornjega dela tankega črevesja od blizu.
- Študija praznjenja želodca: Otrok zaužije mleko ali mešano hrano skupaj z radioaktivno kemikalijo in kamero. Kamera sledi prebavnemu taktu in pokaže, če je za refluks krivo prepočasno praznjenje želodca.
Kako zdraviti kislinski refluks pri otrocih in novorojenčkih?
Za začetek se lahko lotite nekaterih sprememb življenjskega sloga:
Novorojenček:
- Dvignite mu glavico, kjerkoli leži.
- Držite ga v pokončnem položaju vsakih 30 minut po hranjenju.
- Zgostite mu mleko v steklenički (nujen predhoden posvet s pediatrom).
- Spremenite urnik hranjenja.
- Ponudite mu gosto hrano (s privolitvijo pediatra).
Otrok:
- Dvignite mu vzglavje v postelji.
- Vsaj dve uri po hranjenju naj bo pokonci.
- Ponudite mu več manjših namesto treh velikih obrokov na dan.
- Omejite vnos hrane in pijače, ki stanje poslabša.
- Spodbujajte ga k redni telovadbi.
Če je refluks res hud ali se ne pomirja, bo pediater predlagal zdravila, s katerimi ga bo zdravil. Zdravila, ki pomagajo pri plinu, vsebujejo simetikon ali antacidni kalcijev karbonat. Pediater lahko predlaga tudi zdravila, ki uravnavajo kislino v želodcu. Raziskovalci še ne vedo, če ta zdravila pomagajo tudi novorojenčkom. Večinoma gre za varna zdravila, vendar lahko v prekomernih količinah povzročajo stranske učinke, kot je na primer driska. Ob daljšem uživanju pa ima otrok več tveganja za nastanek rahitisa, oziroma tanjšanja kosti ali pomanjkanja vitamina B12.
Operacija refluksa pri otrocih:
Večina otrok ne potrebuje operacije. Pomaga pa lahko tistim, pri katerih so ostale možnosti odpovedale ali tistim z resnimi dihalnimi težavami, pljučnico ali drugimi resnimi stanji zaradi GERB-a. Najpogostejša operacija je vihanje zgornjega dela želodca okoli požiralnika, s čimer se ustvari manšeta, ki ob vsakem krčenju želodca zapre dostop v požiralnik in ob tem prepreči refluks. Kot vsaka operacija, ima tudi ta določena tveganja za pacienta.
Gastointestinalni simptomi, povezani z zaužitjem gob
Zaužitje strupenih gob, znano kot micetizem, lahko povzroči vrsto škodljivih učinkov, odvisno od vrste gob in njihovih toksinov. Znanih je približno 100 različnih vrst strupenih gob, ki povzročajo raznoliko klinično sliko zastrupitev.
Glavna pravila za varno nabiranje in uživanje gob:
- Nabirajte in uživajte samo tiste gobe, za katere veste, da so užitne in jih lahko zanesljivo prepoznate. Če o svoji presoji niste prepričani, gobe ne naberite in ne uživajte.
- Zanašajte se samo na priznano literaturo in izkušene gobarje; ljudska izročila niso zanesljiva.
- Nabrane gobe, ki ne smejo biti prezrele, črvive, razpadle ali razmehčane, čim prej pripravite ali pa jih ustrezno konzervirajte.
- Surovih gob ne uživajte, temveč jih skuhajte. Uživajte jih kot prilogo ali začimbo, saj so v večjih količinah težje prebavljive.
- Uživanje alkohola ob jedeh z gobami je odsvetovano.
- Odsvetovano je uživanje gob majhnim otrokom, starejšim ljudem ter nekaterim ljudem s kroničnimi obolenji.
Nespecifični gastrointestinalni sindrom:
Ta sindrom povzročajo različne gobe, med drugim oljkov livkar (Omphalotus olearius) in nekatere rdečelistke (Entoloma), kolobarnice (Tricholoma), kukmaki (Agaricus), gobani (Boletus), golobice (Russula), mlečnice (Lactarius), grive (Ramaria) ter podvihanke (Paxillus). Simptomi se lahko pojavijo že prvo uro ali šele po 24 urah po zaužitju.
Pomembna opozorila za starše:
Ob prebavnih motnjah je treba obiskati pediatra, če:
- Težave vztrajajo dlje časa ali se poslabšajo.
- Otrok kaže znake dehidracije (suha usta, manj uriniranja, jok brez solz).
- Se pojavijo dodatni simptomi, kot so povišana telesna temperatura in hude bolečine.
V prvi vrsti je smiselno opozoriti, da otroku s prebavnimi težavami ne dajajte zdravil brez zdravniškega nasveta. Obisk pediatra in posvet je priporočljiv ob hudih prebavnih motnjah, ki vztrajajo, ter če jih spremljajo dodatne težave, kot so recimo povišana telesna temperatura, kri v blatu ali urinu, dehidracija ali izpuščaji ob alergiji oziroma preobčutljivostni reakciji. Po pregledu in posvetu bo pediater lahko ugotovil natančen vzrok in po potrebi predpisal ustrezno zdravljenje.
tags: #nespecificni #gastrointestinalni #simptomi #dojencek