Slovenija in sosednja Nemčija sta bili nedavno pretreseni ob več tragičnih dogodkih, ki so terjali življenja najranljivejših članov družbe - dojenčkov in otrok. Te nesreče, ki segajo od naravnih katastrof do prometnih nesreč, izpostavljajo krhkost življenja in nujnost sistematičnih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Čeprav so okoliščine posameznih dogodkov različne, se v ozadju pogosto skrivajo vzroki, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, zlasti ko gre za neprevidnost, zanemarjanje in pomanjkanje ustrezne infrastrukture.
Tragedija v Nemčiji: Veter in padlo drevo terjala življenja
Na severu Nemčije, blizu meje z Dansko, se je zgodila nepredstavljiva tragedija med tradicionalnim iskanjem pirhov. Med dogodkom, ki ga je organiziralo društvo mladih mater in nosečnic, je močan veter iztrgal iz zemlje okoli 30 metrov visoko drevo. Padlo drevo je pod seboj pokopalo štiri osebe, med katerimi je bila desetmesečna dojenčica. Na kraju nesreče sta umrli 21-letna ženska in 16-letnica. Dojenčica in 18-letnica sta bili huje poškodovani. Slednjo so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, kjer so jo operirali in je po zadnjih podatkih nemške televizijske mreže NDR izven smrtne nevarnosti. Še več ljudi je v nesreči utrpelo lažje poškodbe. Za območje, kjer se je zgodila ta tragična nesreča, je nemška meteorološka služba izdala opozorilo zaradi močnega vetra, kar pa očitno ni bilo dovolj za preprečitev katastrofe. Ta dogodek poudarja nepredvidljivost naravnih sil in potrebo po stalni pripravljenosti na izredne razmere, še posebej v času, ko so organizirana javna zbiranja.
Nasipna ulica v Mariboru: Tragična nesreča z dolgim predzgodovinskim obdobjem
V Mariboru je dogodek na Nasipni ulici, kjer je voznik z 1,76 promila alkohola v krvi povozil nosečnico in njenega novorojenčka, zasenčil druge težave. Voznik je po nesreči celo zaspal na zadnjem sedežu policijskega avtomobila. Kljub temu, da je primarna krivda na strani 29-letnika, ki je vozil pod vplivom alkohola, pa se prebivalci ne morejo znebiti občutka, da bi bilo mogoče nesrečo preprečiti, če bi pristojne institucije resno obravnavale njihove pobude za ureditev tega cestnega odseka. Sogovorniki oddaje Drugorazredni so opozarjali na nevarnosti na tem odseku že vrsto let.
"Slišala sem velik pok in ko smo prišli na cesto, smo videli nosečo sosedo, kako leži nekaj metrov proč od ceste v mlaki krvi. Njen partner je bil prvi pri njej in je kričal. Na drugi strani ceste je ležal povožen pes," je opisala ena od sosed. Dodala je, da včasih čakajo tudi po pet minut, da jim na prehodu za pešce kdo ustavi, kljub temu, da mimo pripeljejo številni avtomobili in tovornjaki, ki praviloma ne ustavljajo, saj pripeljejo s preveliko hitrostjo. Sosedje upajo, da bo vsaj ta nesreča pristojne izučila, da se z življenji ni za igrati.
Prebivalci Nasipne ulice so prvič pisali Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor že leta 2011. Takrat so pozivali k postavitvi semaforja, dodatnih prometnih znakov ali vsaj ležečih policajev. Urad se je leta 2011 izgovarjal na preveliko število obstoječih ukrepov za umirjanje prometa v Mariboru, na povečanje emisij izpušnih plinov in hrupa ob postavitvi hitrostnih ovir, na povečane vibracije in razpoke na bližnjih stavbah ter nenazadnje na premajhna finančna sredstva. Vprašanje, ki se poraja, je, ali sta bili dve človeški življenji in življenje štirinožnega ljubljenčka vendarle dovolj velika cena, da bodo na uradu zadevo ponovno premislili.
Tragična nesreča v Trebnjem: Tovornjak in otroški voziček
V Trebnjem se je zgodila še ena tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 11-mesečni otrok. Do nesreče je prišlo, ko je otroški voziček z otrokom ušel izpod nadzora odrasli osebi in zapeljal na cesto pod tovornjak. Reševalci so otroku na kraju nesreče nudili prvo pomoč, a je kljub prizadevanjem zdravstvenega osebja v zdravstvenem domu umrl zaradi hudih poškodb. Policisti in kriminalisti še preiskujejo vse okoliščine in odgovornost za nesrečo. O nesreči sta bila obveščena preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec, ki sta se udeležila ogleda kraja dogodka. Še vedno ni jasno, kako se je premaknil voziček, ki ga je nesrečno zadel kamion. Za dojenčka je bil očitno usoden udarec.
V povezavi s to nesrečo se je pojavilo tudi vprašanje o primernosti javnega komentiranja in obsojanja takšnih tragedij, kar je izrazil eden od svojcev, ki je dejal: "Se vam zdi primerno komentiranje, obsojanje, sojenje? Kako bi bilo vam? Hvala za razumevanje … O sebi povemo največ s svojimi besedami. Iskreno sožalje svojcem otroka …"
Primeri, ki kažejo na sistemske težave pri obveščanju o novorojenčkih
Podatki, ki jih navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), razkrivajo, da le dve slovenski porodnišnici obveščata o rojstvu otrok patronažne službe v zdravstvenih domovih. Številne porodnišnice obrazec o prijavi poroda pošljejo zdravstvenim domovom s navadno pošto, zato ga ti prejmejo z večdnevno zamudo. V praksi to pomeni, da nekatere matere obvestijo patronažno službo šele takrat, ko pri dojenčku ali pri njih samih nastopijo težave. Patronažna sestra bi morala družino obiskati v prvih 24 urah po prihodu iz porodnišnice, kar pa ni mogoče, saj obveščanje iz porodnišnic ne poteka na način, ki zagotavlja varno nadaljevanje obravnave.
Primer novorojenčka, ki je bil rojen v reševalnem vozilu na poti v porodnišnico in nato prepeljan na murskosoboško urgenco, kjer je nenadoma postal neodziven in ni dihal, dodatno osvetli to težavo. Center za socialno delo Pomurje je pojasnil, da zdravstvenega doma niso obvestili, ker je bil otrok rojen na poti v bolnišnico in tam tudi obravnavan. Splošna bolnišnica Murska Sobota pa novorojenčke prijavi samo matičnemu uradu, ostalih prijav ne izvaja.
Tragičen večer na Nasipni ulici v Mariboru: Izguba matere in nerojenega otroka
V eni od tragičnih zgodb, ki se je zgodila v Mariboru, sta 27-letna Urška Krajišnik in njen partner Mario Veingerl pričakovala naraščaj. Med večernim sprehodom čez Nasipno ulico ju je po prehodu za pešce zbil pijani 29-letni voznik. Urška je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Kljub hudim poškodbam so jo uspeli obdržati pri življenju in s carskim rezom rešiti malega Oskarja. Žal pa je Urška umrla dva dni kasneje, dva dni za njo pa je zaradi prehudih poškodb umrl tudi Oskar. V nesreči je umrl tudi njun pes. Voznik, Martin P., je bil že stari znanec policije, s kartoteko, v kateri ni nič kaj nedolžnih zaznamkov, vključno s sodelovanjem pri seriji podtaknjenih požarov.
Kako te alkohol opije? - Judy Grisel
Tragična nesreča na bivši hitri cesti med Novim mestom in Trebnjem
Na nekdanji hitri cesti med Novim mestom in Trebnjem pri kraju Poljane se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta čelno trčili dve osebni vozili. V nesreči so umrli štirje ljudje, med njimi dva otroka, stara šest in devet let. Eden od voznikov je iz neznanega razloga zapeljal čez neprekinjeno ločilno črto na nasprotno vozišče. Vozilo, v katerem sta bila otroka, je po trčenju zgorelo. Vsi štirje udeleženci prometne nesreče so umrli na kraju. Na istem odseku ceste se je pred 15 leti zgodila najhujša prometna nesreča na dolenjskih cestah, v kateri je umrlo osem ljudi. Te nesreče izpostavljajo nevarnost določenih cestnih odsekov in potrebo po stalnem nadzoru ter izboljšavah prometne varnosti.
Statistika prometnih nesreč in smrtnih žrtev
Policija je v prvi polovici letošnjega leta obravnavala več kot 6800 prometnih nesreč, do danes pa se je zgodilo že 59 nesreč s smrtnim izidom. Samo v enem tednu je na cesti umrlo pet ljudi. Za primerjavo, lani sta v celotnem letu v prometnih nesrečah umrla 102 človeka. Lani je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov (29), veliko žrtev je bilo tudi med vozniki enoslednih motornih vozil (23), kar 20 pa med potniki. Te statistike kažejo na splošno zaskrbljujoč trend povečevanja števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, kar zahteva nujne ukrepe na področju prometne varnosti, ozaveščanja voznikov in izboljšav prometne infrastrukture.
Nasilna smrt novorojenke v Avstriji in detomor v Sloveniji
V Avstriji je policija preiskovala nasilno smrt novorojenke, katere truplo so našli v torbi ob zabojniku za smeti na avstrijskem mejnem prehodu. Obdukcija je potrdila, da je bila novorojenka rojena živa. Policija je na podlagi posnetkov nadzornih kamer identificirala žensko, ki naj bi z avtobusa iz Romunije vstopila v Avstrijo z omenjeno torbo. Policija jo še išče. Ta primer spominja na tragične primere detomora, ki se žal dogajajo tudi v Sloveniji. Zadnji takšen primer je bil, ko so 10. novembra 2024 med odpadki v Ljubljani odkrili truplo novorojenčka. Po večmesečni preiskavi so identificirali njegovo 39-letno mamo. Detomor je kazniv z zaporom do treh let, če je za otrokovo smrt odgovorna mama med porodom ali takoj po njem. Če se zgodi pozneje, se lahko obravnava kot uboj ali umor, s bistveno višjimi kaznimi.
Primer podhranjenosti in smrti dojenčka v okolici Mirne Peči
V ljubljanskem kliničnem centru je umrl komaj 10-mesečni otrok iz okolice Mirne Peči, ki naj bi bil močno podhranjen in naj bi tehtal le 3,5 kilograma. Kljub temu za zdaj ni mogoče zagotovo trditi, da je bila podhranjenost vzrok smrti. Otrok naj bi po poročanju Radia Krka sploh ne bi imel zdravniškega kartona oziroma zdravstvene kartice, kar pomeni, da ni bil vpisan v knjigo rojstev. Njegova starša naj bi imela še pet otrok. Novomeški kriminalisti so zbirali obvestila in ugotavljajo okoliščine smrti, preiskovalna sodnica pa je odredila izdelavo izvedenskega mnenja o smrti.
Te tragične zgodbe, čeprav različne po svoji naravi, nas opozarjajo na krhkost življenja, še posebej v najranljivejših obdobjih. Poudarjajo pomen odgovornega ravnanja, ustrezne prometne varnosti, učinkovitega delovanja institucij in predvsem empatije do tistih, ki so najbolj prizadeti.