Neplodnost je stanje, ki prizadene vse več parov po vsem svetu, pri čemer se po statistikah iz leta 2012, ko je bilo neplodnih 10-15 % parov, ta odstotek danes še povečuje. Ko naravna pot do spočetja ni uspešna, se pari pogosto obrnejo k sodobnim medicinskim metodam, med katerimi je najbolj znana umetna oploditev, znana tudi kot in vitro fertilizacija (IVF). Kljub obetom, ki jih ponuja ta tehnologija, pa neuspela umetna oploditev predstavlja bolečo resničnost za mnoge, ki si močno želijo otroka. Ta članek bo poglobljeno raziskal kompleksnost neuspelih poskusov IVF, osvetlil možne vzroke, poudaril psihološke in fizične posledice ter predstavil alternativne pristope, ki ponujajo upanje in spoštujejo človeško dostojanstvo.
Vzroki za neplodnost in neuspeh pri IVF
Neplodnost je lahko posledica številnih dejavnikov, ki vplivajo na enega ali oba partnerja. Med najpogostejše vzroke za nezmožnost zanositve, ki presega obdobje enega leta rednih nezaščitenih spolnih odnosov, spadajo:
- Motnje ovulacije: Te vključujejo nepravilnosti v menstrualnem ciklusu, kot je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), ki ovirajo redno sproščanje jajčec.
- Težave z jajcevodi: Neprehodni ali odsotni jajcevodi lahko preprečijo srečanje spermija in jajčeca. V enem od primerov je bila ženska po operaciji jajcevodov zaradi neprehodnosti štirikrat na umetni oploditvi, a ji ni uspelo obdržati zarodka.
- Moški faktor neplodnosti: Težave s kakovostjo ali količino spermijev lahko bistveno zmanjšajo možnosti za naravno ali umetno oploditev. V primerih hude oblike moške neplodnosti se lahko uporabi darovano seme.
- Endometrioza: Ta bolezen, pri kateri se tkivo maternične sluznice pojavi zunaj maternice, lahko povzroči vnetja, brazgotinjenje in ovira oploditev ter ugnezditev zarodka. Ženska, ki je bila pri 31. letih operirana zaradi endometrioze, pri 33. letih še vedno ni mogla zanositi.
- Nepojasnjena neplodnost: V številnih primerih kljub obsežnim preiskavam vzrok neplodnosti ostane neznan. To je lahko še posebej frustrirajoče, saj manjka jasna smernica za zdravljenje.
- Starost: Z naraščajočo starostjo ženske se zmanjšuje tako število kot kakovost jajčnih celic, kar lahko vpliva na uspešnost zanositve in IVF. Kljub temu pa lahko tudi ženske, mlajše od 35 let, doživijo neuspeh v prvem IVF postopku.
- Motnje strjevanja krvi (Trombofilija): Nekatere študije kažejo, da lahko določene genetske predispozicije za trombofilijo, kot je PAI-1 - lokus - 675, in pozitivna Anti M2 At (AMA), vplivajo na zaplete v nosečnosti, čeprav ni nujno, da neposredno vplivajo na samo sposobnost zanositve. V takih primerih je ključno ustrezno zdravniško spremljanje.
Neuspeh pri IVF postopku pa ni nujno posledica zgolj bioloških dejavnikov. Dr. Antonio Salvatore Maria Oriente, eden od začetnikov umetne oploditve v Italiji, je leta 2012 poudaril, da je v kar 70 % primerov nezmožnost spočetja parov na psihoemotivni ravni in le 30 % na ravni bolezni reproduktivnih organov. Povezal je možgane, živčni sistem in spolne organe ter naglasil, da stres, anksioznost, zaskrbljenost, strah in pretirana želja po otroku negativno vplivajo na zdravo funkcioniranje spolnih organov in plodnost para.
Stopnja uspešnosti IVF je lahko različna in nanjo vplivajo številni dejavniki. V povprečju obstaja 35% možnost zanositve in 28% možnost rojstva živega otroka z vsakim IVF postopkom. Švedska študija je pokazala, da imajo ženske, ki prestanejo 3 IVF postopke, 66% možnost zanositve. Kljub temu pa se kljub naraščajoči uspešnosti s številom postopkov, pri neuspelih IVF postopkih (neuspešna oploditev ali neuspeh pri ugnezditvi zarodka) pojavijo globoka razočaranja in dvomi.
Psihološke posledice neplodnosti in neuspelih IVF postopkov
Pot skozi postopke zdravljenja neplodnosti, še posebej pa neuspeli poskusi IVF, predstavlja izjemno psihično obremenitev za pare. Dr. Cinzia Baccaglini, psihologinja in psihoterapevtka, je predstavila različne psihološke posledice, ki se pojavijo pri parih, ki se odločijo za umetno oploditev.
- Psihično breme žensk: Ženske pogosto doživljajo močan pritisk in občutke krivde, ko se soočajo z neplodnostjo in neuspešnimi postopki. Zamrznjeni zarodki, ki jih sama zaznavajo kot ločene od sebe, lahko predstavljajo dodatno psihično breme, saj jih dojemajo kot zapuščene in zavrnjene.
- Psihološke posledice pri moških: Tudi moške ne zaobidejo psihološke posledice. Obstaja simptom "dneva D", ki opisuje nezmožnost moškega, da proizvede seme na specifičen dan, ko je to potrebno za postopke umetne oploditve, kar lahko vodi v občutke nemoči in frustracije.
- Pretirana zaščitniškost in sindrom preživelega: Po pozitivnem rezultatu umetne oploditve lahko starši razvijejo pretiran zaščitniški odnos do otroka. Pri otrocih, spočetih z IVF, se lahko pojavijo specifični psihološki sindromi, kot je "sindrom preživelega" (krivda, ker so drugi zarodki umrli, da se lahko oni rodijo) ali pa občutek vsemogočnosti in superiornosti nad drugimi.
- Razočaranje in obup: Vsaka menstruacija po neuspeli oploditvi prinese novo razočaranje, žalost in občutek nemoči. Življenje se lahko podredi odštevanju ovulacij in novih priložnosti, kar močno vpliva na vsakdanje življenje in partnerski odnos. Primer Katje, ki se je po spontanem splavu pri 26-ih letih soočala s sekundarno neplodnostjo, priča o dolgi in boleči poti: pet let poskusov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pet let solz in razočaranj, preden je postala mama. Njena pot je vključevala dva postopka intrauterine inseminacije (IUI), dva postopka zunajtelesne oploditve (IVF) in pet prenosov zarodkov.
Psihološki vidiki neplodnosti - Jacky Boivin
Zaskrbljujoče posledice umetne oploditve
Kljub uspehom, ki jih prinaša umetna oploditev, obstajajo tudi zaskrbljujoče posledice, ki jih ta postopek lahko prinese tako ženskam kot otrokom.
Pri ženskah:
- Hiperstimulacija jajčnika: Uporaba zdravil za spodbujanje ovulacije lahko povzroči pretirano reakcijo jajčnikov, kar je lahko boleče in v redkih primerih nevarno.
- Izvenmaternična nosečnost: Obstaja povečano tveganje za vgnezditev zarodka izven maternice.
- Večplodna nosečnost: Večji odstotek večplodnih nosečnosti pri IVF povečuje tveganje za zaplete tako za mater, kot za otroke, vključno s prezgodnjim porodom.
- Povečano število spontanih splavov: Čeprav je IVF namenjen povečanju možnosti za zanositev, se povečano število spontanih splavov še vedno pojavlja.
Pri otrocih, spočetih z umetno oploditvijo:
- Tumorji: Nekatere študije nakazujejo rahlo povečano tveganje za določene vrste tumorjev pri otrocih, spočetih z IVF.
- Prezgodnje rojstvo in zaostanek v razvoju: Zaradi večje pogostnosti večplodnih nosečnosti in drugih dejavnikov, povezanih z IVF, obstaja večje tveganje za prezgodnje rojstvo in posledično zaostanek v razvoju.
- Prirojene okvare: Otroci spočeti z IVF imajo dvakrat več prirojenih okvar ploda kot dojenčki spočeti brez IVF (9% proti 4%). Pogosteje imajo tudi nizko porodno težo, tudi če so rojeni ob roku.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v povprečju potrebno uničiti ali zamrzniti več zarodkov, preden je IVF postopek uspešen. Na tisoče zarodkov je zamrznjenih, pogosto pa so odmrznjeni in zavrženi, ali pa uporabljeni za raziskave, kar odpira vrsto etičnih vprašanj.
Alternativni pristopi: NaPro tehnologija kot spoštljiva možnost
Kot odgovor na izzive in etične pomisleke, povezane z IVF, se pojavljajo alternativni pristopi k zdravljenju neplodnosti. Eden izmed njih je NaPro (Natural Procreative Technology) tehnologija, ki ponuja drugačen pogled na obravnavo neplodnosti.
NaPro tehnologija se osredotoča na iskanje in zdravljenje osnovnih vzrokov neplodnosti, s čimer stremi k povrnitvi naravne plodnosti para. Za razliko od IVF, ki pogosto ne išče vzrokov slabšega reproduktivnega zdravja, NaPro tehnologija uporablja diagnostične metode za identifikacijo specifičnih težav in nato prilagodi zdravljenje.
Prednosti NaPro tehnologije v primerjavi z IVF:
- Višja učinkovitost: Študije kažejo, da NaPro tehnologija dosega zavidljive rezultate. V prvem letu zdravljenja zanosi 45% parov, v prvih dveh letih pa 60%. Pri IVF je uspešnost v povprečju 35% za zanositev in 28% za rojstvo živega otroka, z možnostjo, da se uspešnost z vsakim postopkom zmanjšuje.
- Manjše tveganje za zaplete: NaPro tehnologija se osredotoča na povrnitev reproduktivnega zdravja, kar zmanjšuje verjetnost za spontani splav in prezgodnji porod. Tveganje za rizično nosečnost pri NaPro je le 3.2% v primerjavi z 35.9% pri IVF.
- Boljši izidi nosečnosti: Otroci spočeti z NaPro imajo manjše tveganje za prirojene okvare in nizko porodno težo.
- Spoštovanje človeškega dostojanstva: NaPro tehnologija spoštuje življenje od spočetja naprej. Ne vključuje uničevanja zarodkov, zamrzovanja ali selektivne redukcije. Spočetje poteka skozi naraven spolni odnos, kar krepi zakonski odnos.
- Uspešnost pri parih z neuspelim IVF: NaPro je bila uspešna tudi pri parih, ki so imeli neuspešne IVF postopke. Študija na Irskem je pokazala 20,5% uspešnost pri parih, ki so bili pred tem neuspešni pri IVF.
- Etična sprejemljivost: Edina etična dilema pri NaPro je izbira imena otroka, medtem ko IVF odpira vrsto etičnih vprašanj povezanih z uničenjem življenja ali napadom na človeško dostojanstvo.
- Podpora naravnemu spočetju: NaPro spodbuja spočetje v okviru zakonskega odnosa, kar krepi intimnost in pomen spolnega odnosa med partnerjema.
Preventivno delo in celostni pristop
Dr. Oriente je poudaril pomen preventivnega dela zdravstvenih institucij kot ključnega elementa pri reševanju neplodnosti. Predlagal je tri korake zdravljenja, ki bi lahko rešili do 70 % neplodnosti, vključno z uporabo pravih zdravil. Poleg tega je dr. Baccaglini naglasila potrebo po psihološki pomoči in spremljanju neplodnih parov ter uporabi metod zdravljenja, ki so manj obremenjujoče za psihofizično zdravje.
Celostni pristop k zdravljenju neplodnosti bi moral vključevati tako medicinske kot psihološke vidike. Svetovanje glede zdravega prehranjevanja, bogatega z E vitaminom, ter uporaba naravnih metod, kot so obkladki, lahko dopolnijo medicinske posege. V primeru neplodnosti je ključnega pomena, da pari poiščejo strokovno pomoč, se informirajo o različnih možnostih zdravljenja in izberejo pristop, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, vrednotam in željam, pri čemer vedno postavljajo v ospredje spoštovanje človeškega življenja in dostojanstva.
Zavedanje o neplodnosti in možnostih zdravljenja je bistveno. Pari, ki se soočajo s to težavo, pogosto potrebujejo podporo in informacije, ki jim lahko pomagajo pri sprejemanju odločitev na tej zahtevni poti.