Nezaželena nosečnost predstavlja za marsikatero žensko nepričakovano situacijo, ki lahko zahteva težko odločitev o njeni prekinitvi. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) na željo ženske dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Ta odločitev je pomemben del reproduktivnega zdravja in ženske pravice do samostojnega odločanja o svojem telesu. V primeru, da se ženska odloči za UPN, sta na voljo dva glavna načina: prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav) in kirurška prekinitev nosečnosti. Obe metodi sta varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, vendar obe omogočata učinkovito in varno rešitev.
Metode prekinitve nosečnosti
1. Medikamentozni splav (prekinitev nosečnosti z zdravili)
Ta metoda je primerna predvsem v zgodnjem obdobju nosečnosti, do 10. oziroma 12. tedna. Postopek se običajno začne z zaužitjem tablete mifepristona (200 mg), ki jo ženska prejme v ambulanti ali doma. Po zaužitju se lahko pojavijo blažji stranski učinki, kot so slabost, glavobol ali menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha, pogosto ob spremljavi blage krvavitve. V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika astme, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk ali huda slabokrvnost, je potrebna skrajna previdnost in temeljit pogovor z zdravnikom.
Drugi del postopka, ki običajno poteka v bolnišnici, sledi čez dva dni (v roku 36-48 ur). Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti misoprostola, ki sprožijo krčenje maternice in krvavitev. Ženska nato ostane na opazovanju v bolnišnici od štiri do šest ur. Med tem časom 60-70 % nosečnic doživi splav, medtem ko se pri ostalih ta proces nadaljuje po odpustu domov. Stranski učinki, ki so zelo redki, lahko vključujejo slabost, zaprtje, bruhanje, drisko ali občutek napihnjenosti. Krvavitve so običajno močne kot pri menstruaciji, v približno petih odstotkih pa močnejše. Po odpustu še sedem dni lahko pričakujete menstruaciji podobno krvavitev, nato pa še približno pet dni rjavega izcedka. Zdravniki v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka.
V 3-5 % primerov je ta postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je morda potreben ponoven poseg. Po odhodu domov se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje. Kontrolni pregled pri izbranem ginekologu je priporočljiv čez 14 dni.
2. Kirurški splav (vakuumska aspiracija s kontrolo kirete)
Kirurški splav je preizkušeno učinkovita metoda, ki se v Sloveniji najpogosteje izvaja s postopkom vakuumske aspiracije s kontrolo kirete. Ta metoda je primerna za ženske, ki so že rodile, ter tudi za doječe matere. Gre za kratkotrajen poseg, ki traja le nekaj minut in se opravi v splošni anesteziji. Pred posegom je potrebno priti tešči.
Kot vsak kirurški poseg, ima tudi ta določena tveganja in možne zaplete. Najpogostejši zapleti vključujejo poškodbo ali predrtje maternice, obilnejšo krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešno izvedbo posega ali zaostanek delčkov nosečnosti v maternici. Obstajajo tudi zapleti, povezani z anestezijo, kot so alergijske reakcije ali poslabšanje že obstoječih bolezni. V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na situacijo in zagotovijo potrebno dodatno terapijo (antibiotiki, analgetiki, ali drugi obsežnejši operativni posegi).
Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo v spremstvu svojcev ali partnerja. Ob odpustu vas ginekologinja seznani s potekom posega in vam da ustrezna navodila. Krvavitev po posegu je ponavadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina je večinoma zelo blaga, za lajšanje pa se lahko uporabijo sredstva za lajšanje bolečin. Priporočljiva je kontrola pri izbranem ginekologu čez dva do tri tedne. V redkih primerih, ko umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija). Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe.
V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije brez splošne anestezije.
Zakonske določbe in pravice
V Sloveniji lahko ženska, ki je nerazsodna, zahteva umetno prekinitev nosečnosti preko svojih staršev oziroma skrbnika. Zahtevo ženske, pri kateri nosečnost traja več kot deset tednov, obravnava komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če komisija meni, da niso izpolnjeni pogoji, lahko zavrne zahtevo, v tem primeru pa se lahko ženska obrne na komisijo druge stopnje. Če obe komisiji dovolita UPN, nosečnico napotijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja poseg.
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je časovno omejena, zato je pravočasno opravljanje potrebnih zdravstvenih preiskav ključnega pomena. Odločitev za splav je del človekove pravice do zasebnega življenja in svobodne izbire, ali bo ženska postala starš. Zakon o svobodnem odločanju o rojstvu otrok določa, da do 10. tedna nosečnosti ni omejitev pri prekinitvi nosečnosti na željo ženske. Po 10. tednu nosečnosti odloča komisija.
Obstaja zmotno prepričanje, da umetna prekinitev nosečnosti vpliva na plodnost, zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, ali vpliva na splošno zdravje. Prav tako ne poveča tveganja za raka dojke, ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav, niti ne povzroča neplodnosti. Vendar pa je pomembno poudariti, da je ponavljajoča se prekinitev nosečnosti lahko povezana z določenimi tveganji in zahteva poglobljeno svetovanje glede kontracepcije in kompleksnih življenjskih situacij.
Neuspešna prekinitev nosečnosti: Kaj storiti?
V primeru neuspešne prekinitve nosečnosti, bodisi z zdravili ali kirurško, je ključnega pomena takojšnje ukrepanje in posvet z zdravnikom. Če se po medikamentoznem splavu pojavi sum na neuspešno izpraznitev maternice, je lahko potrebna dodatna obravnava, ki vključuje ponoven pregled in morebiten poseg. V primeru, da zdravnik po posegu ugotovi, da se maternica ni popolnoma očistila, lahko predlaga počakate na prvo menstruacijo, če pa se stanje ne izboljša, je priporočljiv čimprejšnji poseg.
Po kakršnemkoli posegu UPN je pomembno spremljati svoje telo in se ob morebitnih znakih zapletov, kot so močna krvavitev, povišana telesna temperatura, močni krči ali bolečine, takoj obrniti na zdravnika. To lahko vključuje vnetje, zaostale dele nosečnosti ali druge zaplete, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje.
Pomembno je, da se ženska pred posegom dobro informira o vseh možnosth, možnih zapletih in postopkih. Podpora partnerja ali bližnjih je lahko v tem času zelo dragocena. Prav tako je ključnega pomena, da je odločitev o prekinitvi nosečnosti sprejeta zavestno in da je ženska prepričana, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah.
Čeprav je umetna prekinitev nosečnosti v zgodnjem obdobju nosečnosti relativno varna, je vsak poseg povezan z določenimi tveganji. Zato je po posegu priporočljivo posvetovanje z izbranim ginekologom glede kontracepcije in načrtovanja prihodnjih nosečnosti.
tags: #neuspesna #prekinitev #nosecnosti