Nosečnost je obdobje v življenju ženske, ki zahteva posebno pazljivost. Potrebno se je izogibati nekaterim stvarem, na katere pred nosečnostjo mogoče sploh niso bile posebej pozorne. Dodatna pazljivost je potrebna prav zato, ker v primeru ogrožanja ne ogrožate samo sebe, temveč zraven ogrožate še eno življenje, ki se je komaj začelo razvijati in ste vi odgovorni za njega, saj ga na vsakem koraku nosite s seboj. Rizične dejavnike lahko razdelimo v več skupin. Na nekatere ne moremo vplivati, drugim pa se lahko izognemo. Zavedanje teh nevarnosti in poznavanje pravilnega ukrepanja v primeru nezgode je ključnega pomena za varnost vašega dojenčka od prvega dne naprej.
Genetski dejavniki tveganja: Neizogibni, a obvladljivi
Genetski dejavniki tveganja, oziroma ponavljajoči se dejavniki v družinah, sem spadajo razne oblike dednih bolezni in pa druge genetske mutacije. Na to vrsto dejavnikov tveganja ne moremo vplivati. Če se v družini opazi ponavljajoče pojavljanje določenih bolezni ali okvar, pa se je pametno pred nosečnostjo posvetovati s strokovnjaki iz genetske ambulante. Zgodnje odkrivanje morebitnih genetskih predispozicij omogoča boljše načrtovanje in pripravo na morebitne izzive, ki bi se lahko pojavili v nosečnosti ali po rojstvu otroka.
Biološki dejavniki tveganja: Skriti sovražniki
Med biološke dejavnike tveganja prištevamo vse viruse, bakterije in protozoe (praživali). Še posebej so nevarni virusi v prvem delu nosečnosti. Med najnevarnejše viruse prištevamo citomegalovirus, virus HIV, virus rdečk, … Prav tako so nevarne bakterije in protozoe skozi celo nosečnost (salmonela, toksoplazmoza, listerioza, …). Biološkim dejavnikom se do neke mere lahko izognemo, tako da pazimo s kom smo v stiku, kakšno hrano jemo, v kakšnem okolju živimo, … Higiena rok, izogibanje stiku z bolnimi osebami in skrbno pripravo hrane so osnovni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi živalim, saj nekatere, kot na primer mačke, lahko prenašajo toksoplazmozo.
Kemični dejavniki tveganja: Izogibajte se škodljivim snovem
Med kemične dejavnike tveganja uvrščamo alkohol, mamila, nikotin, kofein, zdravila, pesticide, težke kovine, … Tej vrsti dejavnikov se lahko v veliki meri, če ne popolnoma, izognemo, saj so večina od njih razvade sodobnega življenja. Tudi pri uživanju raznih zdravil je potrebno biti izjemno previden in na nosečnost opozoriti zdravnika, da bo lahko presodil, katera zdravila bi bila primerna in katera ne. Izogibanje pasivnemu kajenju je prav tako ključnega pomena, saj lahko izpostavljenost dimu škoduje razvoju ploda.
Fizikalni dejavniki tveganja: Zaščita pred poškodbami in sevanjem
K fizikalnim dejavnikom tveganja štejemo predvsem razna škodljiva sevanja, zato ni priporočljivo, da nosečnice hodijo na rentgensko slikanje. K fizikalnim dejavnikom prištevamo tudi razne poškodbe in udarce v trebuh (prometne nesreče, padci, …). Nosečnice naj se izogibajo ekstremnim športom in drugim dejavnostim, ki bi lahko povzročile poškodbe. V primeru prometne nesreče, tudi če se zdijo poškodbe nepomembne, je priporočljiv pregled pri zdravniku.
Mešani dejavniki tveganja: Širši spekter vplivov
Sem spadajo vsi ostali dejavniki tveganja, ki se jih ne da razvrstiti pod zgoraj omenjene kategorije. Med njimi so razne bolezni matere (sladkorna bolezen, fenilketonurija, epilepsija (zdravila - antiepileptiki), povišan krvni tlak, …), pomanjkanje hrane, nepravilna prehrana, dvojčki, trojčki, …, psihološki stres, … . Stres v nosečnosti je zelo pomemben dejavnik tveganja, saj fiziološke odgovore, s katerimi se telo odzove na stres, doživlja tudi otrok. To se opazi po rojstvu, saj je tak otrok bolj razdražljiv, jokav, občutljiv, … Pri tem pa je potrebno vedeti, da je kronični (ponavljajoči se) stres nevarnejši od enkratnega oziroma akutnega. Ohranjanje čustvene stabilnosti in iskanje načinov za obvladovanje stresa, kot so joga, meditacija ali pogovor s partnerjem ali prijatelji, je lahko zelo koristno.
Nevarnosti med porodom: Ključni trenutki
Tudi med samim porodom se pojavljajo določeni dejavniki tveganja, na katere je potrebno biti še posebej pozoren. Mednje uvrščamo hipoksijo (pomanjkanje kisika), nedonošenost, pri kateri so glavni problem možganske krvavitve, medenično vstavo, pri kateri je nevarnost izpada popkovnice in s tem prekinitev oskrbe s krvjo in kisikom. V to kategorijo pa uvrščamo tudi carski rez, saj to ni naravna pot, po kateri naj bi se otrok rodil, in se ga ponavadi poslužijo ob raznih zapletih. Skrbna spremljanje nosečnosti in poroda s strani zdravstvenega osebja je ključno za prepoznavanje in obvladovanje teh tveganj.
Obdobje po porodu: Nadaljnja previdnost
Seveda tudi obdobje po porodu še ni varno, kar se tiče dejavnikov tveganja. Glavne težave, ki lahko pustijo na otroku posledice za nadaljnje življenje, so razne infekcije (okužbe), ki so dokaj pogoste v poporodnem obdobju, pomanjkanje kisika, zlatenica, Rh neujemanje (v 2. nosečnosti), … Redno obiskovanje pediatra in upoštevanje njegovih navodil je nujno za spremljanje otrokovega razvoja in zgodnje odkrivanje morebitnih težav.
Nevarnosti v obdobju dojenčka: Najpogostejše grožnje
Seveda pa se različni dejavniki tveganja pojavljajo še celo obdobje dojenčka in otroka. Eden najpogostejših izmed njih so padci. Še zelo majhen dojenček vas lahko preseneti in pade iz previjalne mize, zakonske postelje, … Zato je potrebno biti zelo previden, saj poškodbe glave (možganov) lahko preprečimo tako, da otroka nikoli ne puščamo samega v nevarnih situacijah. Tudi kasneje so padci po stopnicah, s kolesom in druge nesreče pogost dejavnik tveganja, ki za seboj lahko pustijo neljube posledice. Kdaj ste nazadnje obnovili znanje prve pomoči? Kaj če bo jutri življenje vašega otroka odvisno od vašega znanja ukrepanja? Vprašanja, ki se marsikateremu staršu ali skrbniku porodijo ob misli na morebitne nezgode. Dojenčki so nežna bitja, njihova radovednost pa jih pogosto spravi v nevarnost. Ustrezna prva pomoč ob nezgodi lahko omili posledice in bolečino, v resnih primerih pa pravilno ukrepanje rešuje življenje. Ker nikoli ne veš, kdaj se neljubi dogodek pripeti tebi ali tvojemu najdražjemu, je poznavanje osnovnih postopkov nujno.
Zadušitev: Najpogostejša nevarnost pri dojenčkih
Dojenčki razmeroma malo stvari lahko naredijo sami. Od rojstva do starosti približno 4 mesecev naprej nevarnost zadušitve predstavlja vse, kar dajejo v usta. To pomeni, da se novorojenček lahko zaduši tudi z materinim mlekom ali slino, pozneje pa tudi z otroško hrano ali redkeje s sluzjo (mukusom zaradi dihalnih bolezni). Če se pričnejo dušiti zaradi tekočine, jim je potrebno odpreti usta in jo odstraniti z aspiratorjem.
Ko se otrok začne plaziti, se igra bistveno spremeni, saj dojenčki z usti raziskujejo svoje okolje. Najpogostejši vzroki zadušitve premikajočega se dojenčka vključujejo majhne predmete, ki blokirajo dihalne poti (igrače, gumbi, koščki trdne hrane ali kovanci). Istočasno lahko tovrstno težavo povzroči tudi hranjenje, ko si napolnijo usta s preveliko količino hrane.
Če se dojenček davi ali kašlja, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeč ali moder, nekaj verjetno ovira dihalno pot. V primeru delne zapore nekaj zraka še vedno vstopa v otroška pljuča in se iz njega izteka okoli tujega predmeta; dojenček se najpogosteje začne daviti ali kašljati. Najbolje je, da otroku pri tem nič ne pomagate in dovolite, da ga sam izkašlja - to je najboljši način, da se blokada odstrani sama. Vsekakor pa morate ukrepati, če dojenček ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka (kar pomeni, da v pljuča otroka ne pride zrak ali iz njih).
Postopki ob zadušitvi: Hitro in učinkovito ukrepanje
- Pokličite pomoč: Nemudoma pokličite nujno medicinsko pomoč (112), prosite mimoidoče za pomoč ali glasno zakličite - tudi sredi trgovskega centra. Vsaka sekunda šteje.
- Pet udarcev po hrbtu: Dojenčka namestite na svojo podlaht, da ima svoj trebuh naslonjen na vašo roko in je obrnjen z glavo navzdol (proti vaši dlani). Otroka nagnite naprej in ga z ostrimi, močnimi udarci udarite med lopaticama. Pred vsakim naslednjim udarcem preverite, če je tujek že odstranjen.
- Pet potiskov v prsni koš (Heimlichov prijem za dojenčke): Če udarci po hrbtu ne pomagajo, otroka obrnite na hrbet, ga rahlo nagnite naprej in s prsti petkrat pritisnite na prsni koš, natančneje med bradavicama na prsnico. Ena dlan se stisne v pest, druga pa položi nanjo. Ta položaj rok se položi na področje med popkom in žličko, palca sta pri tem obrnjena proti trebuhu. Izvedite sunkovit sunek, pri čemer trebušno steno otroka potisnete navzgor in navznoter proti sebi.
- Nadaljujte z izmeničnimi cikli: Pet udarcev po hrbtu in pet potiskov v prsni koš - dokler se tujek ne odstrani.
Izjemen strah pred zadušitvijo lahko staršem prepreči, da bi delovali mirno - kar pa je v takšnih trenutkih ključnega pomena. Zato je dobro, da se predhodno usposabljate.
Oživljanje: Ko življenje visi na nitki
Če otrok izgubi zavest in preneha dihati, ga nežno položite na trdo površino (najbolje na tla) in nemudoma začnite s postopkom oživljanja. Zavedanje o tem, kako ravnati, je ključnega pomena.
Temeljni postopki oživljanja dojenčka:
- Preverjanje zavesti: Dojenčka primete preko čela, z drugo roko pa ga pocukate in glasno pokličete. Odziven dojenček bo zajokal, neodziven pa ostal tiho in kazal videz spečega otroka.
- Sproščanje dihalne poti: Pri dojenčkih to storite tako, da vzdržujete glavico v nevtralnem položaju in je ne zvračate nazaj, saj lahko zaprete dihalne poti. Če bi ga postavili pokonci, mora biti njegov pogled usmerjen naravnost naprej. Z eno roko ga držite za glavo, z dvema prstoma druge roke pa držite trdi del brade. Pogledate v ustno votlino za morebitne tujke. Pri dojenčkih lahko zaporo dihalnih poti povzroči tudi prekomerno slinjenje; v tem primeru s prstom, povitim v gazo, obrišete ustno votlino.
- Ocenjevanje dihanja: To storite tako, da 10 sekund spremljate premikanje prsnega koša. Če dojenček normalno diha, ga obrnete na bok in pokličete 112.
- Umetno dihanje: Če dihanja ne zaznate, takoj pričnete z oživljanjem. Dojenčke začnete oživljati s 5x vpihom zraka. Dojenčku zrak vpihujete tako, da z vašimi usti pokrijete njegov nos in usta hkrati. Vpihi morajo biti počasni (od 1 do 1,5 sekunde), da pride manj zraka v želodec. Če se prsni koš ne dviguje, to pomeni, da dihalna pot ni prehodna. Pri dojenčku z dvema prstoma pritiskate na prsni koš 30-krat, nato dva vdiha v usta in spet 30 pritiskov na prsni koš. To nadaljujete, dokler dojenček ali manjši otrok ne zadiha oziroma ne prispe nujna medicinska pomoč. Na prsni koš morate pritisniti tako, da pritisnete na vdolbino okoli 3 cm. Hitrost pritiskov je enaka kot pri odraslih, vsaj 100 in ne več kot 120 na minuto (pritiskate skoraj dvakrat v eni sekundi).
Če ste sami in nimate nikogar, da bi šel klicat nujno pomoč, morate najprej sami ugotoviti, ali je otrok pri zavesti, ugotoviti morate znake dihanja, vdihniti 5-krat in nato masirati srce vsaj eno minuto, preden pokličete 112.
Temeljni postopki oživljanja otroka (starega eno leto in več):
Osnovni pristop oživljanja je enak kot pri dojenčkih. Najprej ugotovite stanje zavesti in ocenite dihanje z opazovanjem prsnega koša ter tako sprostite dihalne poti. V kolikor po 10 sekundah ne zaznate dihanja, nemudoma pričnite z oživljanjem. Otroke pričnete oživljati s 5 vpihi zraka. Zrak vpihujete tako kot pri odraslih, usta na usta, pri čemer zaprete nos. Če po 5 vpihih otrok začne dihati, ga obrnete na bok in nadzorujete do prihoda pomoči.
Pri majhnem otroku točko stisov poiščete na enak način kot pri dojenčku, en prst nad žličko, le da v tem primeru vgrzete prsnico s peto dlani ene roke. V kolikor imate pri stisih z eno roko premalo moči, uporabite še drugo roko, kot pri oživljanju odraslih. Pritiskamo približno tretjino globine prsnega koša. V eni seriji naredimo 30 pritiskov, nato sledita 2 vpiha v usta.
Druge pogoste nezgode in prva pomoč
Poleg zadušitve in srčnega zastoja se lahko pri dojenčkih in majhnih otrocih pojavijo tudi druge nezgode, pri katerih je ključno hitro in pravilno ukrepanje.
Poškodbe zaradi vročine in opekline
Največkrat je za opekline otrok kriva vroča voda. Če pride do opekline, je potrebno takoj prekinite stik vira toplote s kožo, na primer odstranite oblačila, ki so polita z vročo vodo. Kožo na mestu opekline hladite z vodo, ki naj ima 15 stopinj, nikakor pa ne z ledom ali prehladno vodo. Hladite 15 minut oz. dokler bolečina ne mine. V primeru večjih opeklin nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
Za lahke opekline uporabite obkladke z mrzlo vodo, razdedičenim črnim čajem ali pinjencem. Hladilni losjoni in kreme lahko prav tako omilijo bolečino. Nikoli ne uporabljajte mastnih ali oljnih krem! V resnih primerih (še posebno, če se pojavljajo v kombinaciji s simptomi, kot so bruhanje, tresavica ali vročina), morate otroka peljati k zdravniku.
Zvin in zlom
Ob otroški živahnosti so praske, udarci in zlomi nekaj čisto običajnega. V kolikor si vaš malček zvije ud, naj poskusi čim bolj mirovati. Mesto zvina je priporočljivo hladiti z ledom, ki ga položite v tetra plenico. Pri izpahu sklep pustite v položaju kot je, ne glede na to, kako grdo izgleda, ter otroka čim prej peljete k zdravniku. V primeru zloma, ud imobilizirajte s trikotno ruto in nemudoma obiščite zdravnika.
Piki žuželk
Kdo se ne spomni svojega prvega srečanja s čebelo ali oso? Največkrat se začne z otroškim navdušenjem in konča z močnim jokom. Na prizadete dele položite na kolobarje narezane čebulne rezine, hladite z mrzlo/ledeno vodo ali s proti-alergijskimi geli. V primeru pikov insektov v usta ali na predel grla, dajte vašemu otroku ledene kocke ali ledeno liziko za lizanje in takoj obiščite zdravnika. Pri hujših težavah, kjer pik sproži alergijsko reakcijo (npr. otekanje obraza, težave z dihanjem), je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč.
Zaužitje strupenih snovi
Otroci imajo to navado, da vse, kar primejo v roke, nesejo v usta. Če otroka nimate pod nadzorom, lahko hitro pride do zadušitve ali zaužitja nevarne snovi. V kolikor otrok ne more dihati in postaja moder, vendar je pri zavesti, ga s hrbtom položite na trdo podlago in z dvema prstoma poskušajte 5-krat močno pritisniti na njegov prsni koš (med bradavicama). V kolikor ugotovite, da je otrok zaužil nevarno snov, nemudoma pokličite 112, pri čemer otroka ne puščajte samega. Do prihoda reševalcev je zaužito snov potrebno čimprej nevtralizirati z vodo. Največkrat je to z izpiranjem ustne votline. Otroku dajte požirek vode, ki naj jo grgra in izpljune. V kolikor je zaužil večjo količino nevarne snovi, mu lahko ponudite kakšen požirek, da ga pogoltne, vendar ne pretiravajte. Za redčenje nevarnih snovi nikoli ne uporabljajte mleka, kisa, milnice in jajc.
Sindrom tresenja dojenčka: Nespregledljiva nevarnost
Sindrom tresenja dojenčka (ang. Shaken Baby Syndrome) je oblika nasilja nad dojenčkom, pri kateri pride do resnih poškodb možganov zaradi sunkovitega, silovitega tresenja. Pogosto gre za trenutek frustracije odrasle osebe, a posledice so lahko uničujoče in trajne. Ker gre za izredno nevarno, a hkrati pogosto spregledano obliko zlorabe, je ključnega pomena, da jo prepoznamo, razumemo in preprečimo.
KAJ JE SINDROM TRESENJA DOJENČKA?
Gre za resno obliko travmatske poškodbe možganov, ki nastane, ko odrasla oseba zatrese dojenčka z dovolj silo, da se otrokove možganske strukture premikajo znotraj lobanje. To povzroči krvavitve, otekline in poškodbe, ki lahko vodijo v dolgotrajno invalidnost ali celo smrt. Po podatkih klinike Mayo so dojenčkove vratne mišice še nerazvite, zato ne morejo ustrezno podpirati glave, kar pomeni, da vsak nenaden premik povzroči izjemen pritisk na možgane.
NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI
Simptomi so pogosto nespecifični, kar pomeni, da jih je težko takoj povezati s tresenjem. Po poročanju Johns Hopkins Medicine najpogostejši znaki vključujejo:
- Težave z dihanjem ali prenehanje dihanja.
- Zaspanost, ki presega običajno utrujenost.
- Razdražljivost ali neobičajen jok.
- Bruhanje brez druge razlage.
- Napadi (konvulzije).
- Modrice na rokah, nogah ali trupu.
- Težave z vidom ali slepota.
- Omedlevica ali nezavest.
V hujših primerih se lahko pojavijo tudi trajne poškodbe možganov, razvojne motnje, ohromelost ali smrt.
ZAKAJ PRIDE DO TRESENJA?
V večini primerov do tresenja pride v trenutku frustracije - najpogosteje zaradi dolgotrajnega joka otroka. Odrasla oseba, ki ne razume ali ne zdrži več joka, otroka zagrabi in začne tresti v upanju, da se bo umiril. Health opozarja, da starši in skrbniki pogosto ne vedo, kako nevarno je tresenje dojenčka, saj na telesu pogosto ni vidnih poškodb.
KAKŠNE SO POSLEDICE?
Poškodbe, ki jih povzroči tresenje, so pogosto trajne. Cleveland Clinic navaja, da so dolgoročne posledice lahko:
- Trajna invalidnost.
- Duševna zaostalost.
- Težave pri učenju in govoru.
- Težave z gibanjem in ravnotežjem.
- Slepota.
- Epilepsija.
- Smrt (v približno enem od štirih primerov).
KAKO UKREPATI?
Če sumite, da je bil otrok žrtev tresenja:
- Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
- Ne stresajte otroka, da bi ga "prebudili".
- Otroka položite v varno lego in opazujte njegove vitalne znake.
- Če ste sami povzročili tresenje - poiščite pomoč. Pomembneje je, da otrok prejme zdravljenje.
Zelo pomembno je tudi, da o sumu obvestite center za socialno delo ali policijo - le tako lahko preprečimo nadaljnje poškodbe.
KAKO ZAŠČITITI DOJENČKA?
Preventiva temelji predvsem na ozaveščanju. Ključno je, da vsakdo, ki skrbi za otroka, razume:
- Da je tresenje izjemno nevarno.
- Da je jok normalen del otrokovega razvoja.
- Da obstajajo varni načini za umirjanje otroka (npr. zibanje, nošenje v nosilki, mirna glasba).
- Da je v redu, če se odrasla oseba umakne za nekaj minut, če čuti, da izgublja nadzor.
Ključ do varnosti: Nenehno izobraževanje in pripravljenost
Tečaj prve pomoči za dojenčke in otroke je odličen, z dobro vsebino. Mnogi starši, celo vzgojitelji, priznavajo, da nimajo zadostnega znanja o oživljanju. Tečaj je bil opisan kot super, z praktičnimi prikazi in razumljivimi razlagami, ki obogatijo znanje in nudijo pomoč v kriznih situacijah. Obvezna oprema vsakega doma je prva pomoč, v kateri ne sme manjkati obvez, gaz, povez, obližev in fiziološke raztopine. Nočna mora, ki je ne privoščimo prav nobenemu staršu, pa so resnejše situacije, ko je otroku treba nuditi nujno medicinsko pomoč ali ga celo oživljati. Zato je ključnega pomena, da se redno usposabljate in obnavljate svoje znanje. Dragi starši, poskrbite za varno igro in za doživljaje na prostem, ob tem pa imejte v mislih, da nesreča nikoli ne počiva. Kljub temu pa ne pozabite, da lahko otroci samo s svojimi izkušnjami urijo svoje vrline, sposobnosti, znanja in pri tem postajajo samostojnejši. Nesreče se lahko zgodijo v trenutku - doma, na igrišču ali med sprehodom. Prav zato je znanje prve pomoči pri otrocih in dojenčkih nekaj, kar bi moral poznati vsak starš.
tags: #nevarnosti #pri #dojencku