Novosti na področju starševskega dopusta: enakopravnejša delitev skrbi za otroke

Z uveljavitvijo novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih s 1. aprilom 2023 so v Sloveniji stopile v veljavo pomembne spremembe, ki med drugim prinašajo novosti na področju očetovskega in starševskega dopusta, krajšega delovnega časa zaradi starševstva ter delnega plačila za izgubljeni dohodek. Glavni cilj teh sprememb je spodbujanje enakopravnejše delitve skrbstvenega dela med oba starša, kar naj bi olajšalo vrnitev žensk na trg dela in spodbudilo očete k večjemu vključevanju v zgodnjo skrb za otroke.

Ilustracija družine z novorojenčkom.

Spremembe v izrabi očetovskega in starševskega dopusta

Ob rojstvu otroka v Sloveniji sicer poznamo dve vrsti odsotnosti: materinski dopust za mamo oziroma očetovski dopust za očete ter starševski dopust. Slednji je bil doslej enak za oba starša in je znašal 130 dni, vendar pa je bil v letu 2020 izrabljen le s strani 820 očetov v primerjavi z 17.987 materami. Nova ureditev, ki velja za starše otrok, rojenih po 1. aprilu 2023, prinaša bistvene spremembe, ki naj bi spodbudile večje vključevanje očetov.

Po novem bo starševski dopust za oba starša znašal 160 dni. Očetovski dopust se je s 30 skrajšal na 15 dni, ki jih oče lahko izkoristi do tretjega meseca starosti otroka. Ključna novost pa je uvedba 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete. To pomeni, da jih lahko izkoristi le oče, kadarkoli od rojstva otroka, najkasneje pa do osmega leta starosti otroka. Preostalih 100 dni starševskega dopusta oče še vedno lahko prenese na mater. Mati tako še vedno lahko izrabi skupno 260 dni starševskega dopusta (105 dni materinskega dopusta + 100 dni prenesenih od očeta + 60 dni lastnih neprenosljivih dni). Enako velja tudi obratno: kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, lahko oče izkoristi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.

Primerjava po starem in po novem:

  • Primer 1 (po starem, otrok rojen 10. 3. 2023): Mati izrabi 105 dni materinskega, oče 30 dni očetovskega dopusta. Starševski dopust v trajanju 130 dni oče prenese na mater, ki tako izrabi 260 dni starševskega dopusta.
  • Primer 2 (po novem, otrok rojen 10. 4. 2023): Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta (brez sprememb). Oče izrabi 15 dni očetovskega dopusta do tretjega meseca starosti otroka. Starševski dopust v trajanju 100 dni oče prenese na mater, ki tako izrabi 260 dni starševskega dopusta. Oče izrabi svojih neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta kadarkoli od rojstva otroka (lahko istočasno z mamo) in najkasneje do osmega leta starosti otroka.

Izkušnje iz tujine, kot so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kažejo, da neprenosljiv dopust spodbudi očete, da ga tudi oni koristijo. Z enakopravnejšo delitvijo družinskih obveznosti pa je ženskam olajšana vrnitev v službo ali na trg dela. Minister Luka Mesec poudarja, da se očetje, ki jim pripada neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo, kar pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, kar je eden od ključnih namenov sprememb.

Infografika, ki primerja trajanje očetovskega in starševskega dopusta pred in po noveli zakona.

Krajši delovni čas zaradi starševstva in druge novosti

Novela prinaša tudi spremembe na področju dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka. Obdobje koriščenja te pravice se podaljšuje do osmega leta starosti otroka, doslej je bilo do zaključka prvega razreda osnovne šole. Še pomembneje, krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta po novem lahko koristila oba starša hkrati, pri čemer skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko. Do sedaj je to pravico lahko izrabil le eden od staršev. Ukinja se tudi enoletna neprenosljivost te pravice. V vlogi za koriščenje te pravice lahko sedaj vložijo tudi starši otrok, ki krajši delovni čas sicer že koristijo ali so ga koristili po prej veljavni ureditvi. V januarju 2023 je s krajšim delovnikom delalo 13.647 staršev, od tega le 334 očetov in 13.313 mater, kar kaže na velik potencial za večjo vključenost očetov tudi na tem področju.

Pomembne novosti se nanašajo tudi na delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID). To plačilo starš prejme, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Po novem bodo DPID v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) lahko prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, a nekaj časa preživijo tudi doma. V primeru, da je otrok v zavodu s celodnevno brezplačno oskrbo, je lahko eden od staršev upravičen do DPID tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 ali 270 dni bival doma in so starši zanj dejansko skrbeli v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.

Višje starševsko nadomestilo in druge spremembe

Novela prinaša tudi dvig maksimalne višine starševskega nadomestila. Ta že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, vendar se bo z novo definicijo povprečne plače dvignila. Podatki se bodo namreč pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto (trenutno 5.059,80 evrov bruto), namesto nominalno določene v zakonu (4.239,92 evrov bruto). Staršem, ki imajo omejitev, nove vloge ni potrebno vložiti, saj bo višje izplačilo avtomatično v maju. Te novosti se uporabljajo od 1. aprila 2023, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.

Grafikon, ki prikazuje rast starševskega nadomestila ob spremembi definicije povprečne plače.

Pomembno je tudi omeniti, da se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti, medtem ko je bilo doslej do zaključka prvega razreda osnovne šole.

Novosti se sicer nanašajo na področje starševskega dopusta, starševskega nadomestila, krajšega delovnega časa in delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vsi starši, ki so imeli pravico do starševskega dopusta ali dela s krajšim delovnim časom že pred 1. aprilom 2023, bodo lahko vlogo za nove ali višje zneske DPID vložili od aprila 2023 dalje.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predstavlja ključen element sistema socialne varnosti, ki staršem omogoča, da se po izteku materinskega dopusta posvetijo nadaljnji negi in varstvu otroka, hkrati pa se soočajo z izzivi usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. Spremembe, ki so stopile v veljavo s 1. aprilom 2023, so pomemben korak k bolj enakopravni delitvi skrbstvenih nalog v družini in spodbujanju aktivnejše vloge očetov v zgodnjih letih otrokovega razvoja.

tags: #nezaposlena #mati #starsevski #dopust

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.