Nezaželena nosečnost je lahko izjemno stresen dogodek v življenju ženske, ki jo pogosto ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahko preprosta, spet drugič pa je proces poln dvomov, vprašanj in stiske. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (prekinitev nosečnosti) legalen postopek in ustavna pravica vsake ženske od leta 1952. Jugoslavija je leta 1974 postala ena prvih držav, ki je to pravico zapisala tudi v ustavo. Kljub temu pa tema splava in nezaželene nosečnosti še vedno ostaja tabu tema, o kateri bi bilo nujno več govoriti, saj se dogaja okoli nas vsakodnevno.
Razumevanje nezaželene nosečnosti in čustvena priprava
Otrok žensko spremeni in preobrazi celostno, tj. na več nivojih. Navzven so najbolj prepoznavne telesne in hormonske spremembe med nosečnostjo, kot tudi po porodu. Na čustvenem nivoju lahko ženska doživlja široko paleto čustev, vključno z veseljem, zadovoljstvom in ljubeznijo, na drugi strani pa strah, negotovost, celo žalost. Lahko pride tudi do sprememb v medosebnih odnosih, ki se prevrednotijo: odnosi s prijatelji, družino, s partnerjem se lahko spremenijo oz. prilagodijo. S psihološkega vidika pa lahko nosečnost ženski prinese velik potencial za osebnostno rast. Še bolj se razvije čustvena odpornost in notranja moč, lahko se ji povsem spremenijo vrednote in življenjska perspektiva.
Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da živeti materinstvo, tudi če v danem trenutku ženska ni prepričana, ali obdržati otroka ali ne, zagotovo ne pomeni samo strahu, negotovosti in dvomov. Strah je zato čustvo, ki ga v življenju potrebujemo, saj nam pomaga, da se samozavarujemo pred nevarnostmi, da smo bolj ”budni” in pozorni na dogajanje okrog nas. Prav zato ga ne moremo kar ”izklopiti”; niti ni mišljeno, da bi ga. Normalno je, če nas je ob odločanju za materinsko vlogo strah, saj je to trenutno nekaj povsem novega … predvsem pa nekaj nepoznanega. Normalno je, da se ob tem pojavlja tisoč vprašajev in dvomov. A šele ko razumemo varovalno funkcijo strahu, ugotovimo, da ga ni treba več dojemati kot sovražnika, temveč zaveznika. Zaveznika, ki nas kliče k razmišljanju: ”Kako naj delujem, da me bo, kljub nelagodju, ki ga zdaj čutim, manj strah, da se lahko bolje pripravim na otroka? Kaj lahko (še) naredim, preden se odpovem izbiri imeti otroka?”
Pomembno je tudi samoizpraševanje o izvoru strahu: ”Je to v resnici moj strah ali je to strah, ki ga vsrkavam iz okolice … in so to v resnici glasovi drugih, ki so trenutno močnejši?” Ta proces samoizpraševanja nas pripelje do tega, da začutimo svoj pogum, svojo moč! Zato si dovolite začutiti svojo notranjo moč, ki je vedno s teboj in iz katere lahko vselej črpaš. Takrat se uglasiš na svoj ”pravi jaz”, do izraza pride tvoj notranji glas in tvoje želje … in ne glasovi drugih. Prav to je drža, ki ti bo omogočila sprejemanje odločitev iz svobode. Ne iz strahu, ne z rožnatimi načeli, ki si jih nadenemo, ko določeno situacijo idealiziramo … temveč iz svobode.
Zakonodaja in postopki prekinitve nosečnosti v Sloveniji
Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni. Vsem pa je skupno to, da se jim zdi ta rešitev edina možna. Ženska, ki se odloči za splav, je vselej v stiski in ne ve, kje poiskati ustrezne informacije. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) na željo ženske dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Po tem obdobju je za prekinitev nosečnosti potrebno dovoljenje komisije prve stopnje.
Do kdaj je splav na željo ženske mogoč?
Do zaključenega desetega tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni) je odločitev o prekinitvi nosečnosti stvar osebne odločitve ženske. Dolžina nosečnosti se šteje od prvega dne zadnje menstrualne krvavitve.
Komisija za prekinitev nosečnosti po 10. tednu
Po desetih tednih nosečnosti (od 10 tednov in 1 dneva dalje) se splav lahko opravi le, če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog, ki ga potrdi komisija. Komisijo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist. Komisija se odloča na osnovi medicinskih informacij (npr. ultrazvočna preiskava nosečnosti, ki pokaže nepravilnosti) in prošnje, v kateri ženska navede razloge za prekinitev nosečnosti. Posilstvo je eden od razlogov, ki ga komisija vsekakor upošteva. Pomembno je, da ženska prepriča komisijo, da so njeni razlogi tehtni. Vsak primer se obravnava posebej.
Metode prekinitve nosečnosti
Postopki prekinitve nosečnosti se razlikujejo predvsem glede na višino nosečnosti. Ženske se lahko odločijo med prekinitvijo nosečnosti z zdravili ali z instrumentalno (kirurško) metodo.
Medikamentozni splav (s pomočjo zdravil)
Prekinitev nosečnosti z zdravili je metoda, ki jo lahko uporabimo v zgodnji nosečnosti. Ta metoda posnema naravno dogajanje med spontanim splavom. Ženska najprej zaužije tableto mifepristona, ki deluje tako, da blokira hormon progesteron, nujno potreben za vzdrževanje nosečnosti. Običajno 24 do 48 ur po zaužitju mifepristona, ženska v bolnišnici ali doma (odvisno od navodil) zaužije misoprostol. Misoprostol povzroči krčenje maternice, kar vodi do krčev in krvavitve, podobne močni menstruaciji.
- Prednosti: Ženske se pogosto odločajo za to metodo, ker imajo boljši občutek, saj se jim zdi zdravstveni poseg manjši in ni posega v maternico. Postopek je lahko opravljen doma, kar lahko poveča občutek zasebnosti.
- Trajanje: Postopek z zdravili lahko traja nekaj dni, saj ženske krvavijo.
- Možni zapleti: Pojavijo se lahko nekoliko močnejše krvavitve, občasno počasnejše izločanje tkiva. V primeru zaostalih delcev je pristop k obravnavi konservativen (zdravila, ev. histeroskopija). Drugi stranski učinki so lahko slabost, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura, mrzlica ali utrujenost. Krči lahko segajo od blagih do hudih.
Instrumentalni (kirurški) splav
Instrumentalni postopek je hitrejši. Do 10. tedna nosečnosti se uporablja metoda vakuumske aspiracije vsebine maternice. Po 10. tednu nosečnosti pa se opravi mehanična razširitev materničnega vratu in evakuacija vsebine z abortivnimi kleščami.
- Prednosti: Ta postopek je hitrejši in pogosto ni potrebna dolgoročna kontrola.
- Trajanje: Endometrijska aspiracija (minimalni splav) traja približno eno minuto. Če gre za višjo nosečnost in klasično umetno prekinitev z anestezijo, ženska ostane nekaj ur v bolnišnici. Če anestezije ni in ni težav, jo lahko odpustijo takoj.
- Bolečina: Instrumentalna prekinitev nosečnosti ni povsem neboleča, zlasti pri ženskah, ki še niso rodile. Običajno se opravi v kratkotrajni splošni anesteziji.
- Možni zapleti: Vnetje je možen zaplet, zato je nujno zgodnje zdravljenje. Drugi stranski učinki so lahko nekoliko močnejša krvavitev, v izjemnih primerih pa tudi perforacija oz. defekt maternice.
Okrevanje in možni zapleti
Po opravljenem posegu je nujna kontrola pri izbranem ginekologu. Namen te kontrole je preveriti uspešnost prekinitve nosečnosti ter informirati žensko o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo.
- Vnetje: Če se pojavi vnetje, je pomembno, da ženska čim prej pride na pregled. Če je vnetje dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti.
- Krvavitve: Močnejše krvavitve so lahko posledica posega.
- Perforacija maternice: V redkih primerih lahko pride do predrtja maternice.
- Neplodnost: Zgodnje in ustrezno zdravljenje vnetij preprečuje posledice neplodnosti.
Podpora in psihološko svetovanje
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za strokovno pomoč že pred samim splavom. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev. Tudi po splavu je na voljo psihološka podpora.
Kontracepcija in preprečevanje nezaželene nosečnosti
Veliko žensk ponavlja splave ravno zaradi tega, ker niso dovolj dobro obveščene o kontracepciji. Zato je ključnega pomena izobraževanje o sodobnih metodah zaščite.
- Jutranja tabletka: V lekarnah je na voljo t. i. jutranja tabletka ali postkoitalna kontracepcija. Namenjena je posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila, ter žrtvam posilstva. Učinkovitost je največja, če jo zaužijemo čim prej po spolnem odnosu, najkasneje v 72 urah. Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati kot redna metoda kontracepcije.
- Druge metode kontracepcije: Na voljo je širok spekter kontracepcijskih metod, od hormonskih tablet, obližev, obročkov do intrauterinih vložkov in kondomov. Pomembno je, da ženska skupaj z ginekologom izbere najprimernejšo metodo zase.
Statistika in trendi
Število dovoljenih splavov v Sloveniji že vrsto let pada. Med letoma 2012 in 2021 je razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok upadlo za 17 odstotkov. Slovenija ima manj dovoljenih splavov od evropskega povprečja. Največji upad števila splavov je viden med mlajšimi ženskami, kjer imamo najnižji delež splavov v Evropi. Ta uspeh pripisujemo razvitosti družbe, učinkoviti spolni vzgoji, dostopnosti do ginekologov in brezplačni kontracepciji.
Večja težava ostajajo splavi pri ženskah, ki so že rodile otroka, zlasti med 35. in 39. letom starosti. Kljub temu pa tudi v tej skupini število splavov upada, predvsem zaradi zagotavljanja varne in brezplačne kontracepcije tudi za doječe ženske.
Prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti
Do 10. tedna nosečnosti je razvojne nepravilnosti pri plodu težko ugotoviti z večjo zanesljivostjo. Zato se večina prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti opravi po 12. tednu, ko so te že bolj vidne. Če se ugotovijo resne nepravilnosti, ki niso združljive z življenjem ali bi povzročile hude zdravstvene težave otroku, se lahko glede na zakonodajo opravi tudi prekinitev visoke nosečnosti. Ta odločitev je vedno zelo težka in travmatična, starši pa se o njej odločajo po skrbnem posvetu z zdravniki različnih specialnosti.
Ugovor vesti
V Sloveniji imajo zdravstveni delavci pravico do ugovora vesti pri izvajanju splava. Tisti, ki jim vest ne dovoljuje prekinitve nosečnosti, naj ne delujejo na področju, kjer se to izvaja. Vendar pa je pomembno, da se ti zdravniki odločajo za druge specializacije, da bi tako sebi in pacientom prihranili številne muke. Zakonodaja omogoča prekinitev nosečnosti, in če je ne izvajajo vsi, je več bremena na tistih, ki jih izvajajo. Splava si nihče ne želi delati, a je to dolžnost, ki jo je treba opraviti zaradi žensk.
Z izboljšanjem spolne vzgoje, dostopnosti do kontracepcije in splošne osveščenosti, se število umetnih prekinitev nosečnosti v Sloveniji zmanjšuje. Kljub temu pa ostaja nezaželena nosečnost pomembna tema, ki zahteva odprt in sočuten pristop, ter zagotavljanje celovite podpore in informacij vsem ženskam, ki se soočajo s to težko odločitvijo.
tags: #nezazelena #nosecnost #prekinitev