Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki se začne že takoj po rojstvu in se nadaljuje skozi celotno prvo leto življenja ter naprej. Je ključen za celostni razvoj otroka, saj omogoča raziskovanje okolja, komunikacijo in neodvisnost. Čeprav obstajajo splošni mejniki, je pomembno poudariti, da se vsak dojenček razvija v svojem edinstvenem ritmu. Gibalni razvoj dojenčka se razlikuje od dojenčka do dojenčka; na začetku je sicer razvoj približno enoten, a kasneje se pokažejo raznolikosti in zdrava odstopanja. Zato je opis razvoja le okviren. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen, in odstopanja so lahko povsem normalna.
V prvem letu življenja poteka razvoj dojenčka zelo hitro; v nekaj mesecih se otrok nauči obrniti, sedeti, plaziti in nato hoditi. To so pomembni mejniki. Gibanje za vsako živo bitje pomeni svobodo. Tudi za človeka je gibanje ključnega pomena, saj nezmožnost gibanja pomeni odvisnost od tuje pomoči. Vendar se naše življenje začne ravno s tem, da smo v veliki meri odvisni od tuje pomoči oziroma od pomoči svojih staršev. Rodimo se v popolnoma novo, neznano okolje. Tu nas čaka ogromno izzivov in soočenj s stvarmi in dogodki, katerim marsikdo kasneje v življenju ne bi bil kos. Vendar je vse to normalno in naravno, zato je strah staršev, da otrok brez njihove pomoči ne bo mogel doseči neodvisnosti pri prej omenjenih izzivih, popolnoma odveč.
Mejniki razvoja dojenčka v prvem letu
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
Prvi mesec življenja novorojenčka zaznamujejo osnovne dejavnosti, kot so hranjenje, spanje in izločanje, komunikacija pa poteka predvsem z jokom. Novorojenček nad svojimi mišicami še nima veliko nadzora, zato so njegova gibanja večinoma refleksna. Značilni so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov. V tem obdobju so prisotni tudi številni primitivni refleksi, ki novorojenčku omogočajo preživetje. Mednje sodijo:
- Babinski refleks: Če po stopalu potegnemo od pete proti prstom, palec potegne navzgor, ostali prsti pa se razprejo. Izgine okoli šestega meseca.
- Prijemalni refleks: Če novorojenčku ponudimo prst, ga bo močno prijel. Ta prijem je lahko tako močan, da otrok za nekaj sekund zadrži svojo težo, če ga potegnemo v zrak. Izgine okoli petega meseca.
- Refleks hoje: Če novorojenčka dvignemo, postavimo stopala na trdno podlago in ga nagnemo naprej, bo naredil nekaj gibov, podobnih korakom. Izgine okoli četrtega meseca.
- Sesalni refleks: Ključnega pomena za preživetje, sproži ga predmet v ustih. Izgine okoli dvanajstega meseca.
- Iskalni refleks: Povezan s sesalnim refleksom, sproži ga dotik ustne votline ali lic. Dojenček obrne glavo v smer dotika in skuša predmet posrkati. Izgine okoli četrtega meseca.
- Tonični vratni refleks: Ko leži na hrbtu in obrne glavo na eno stran, se okončine na tej strani telesa iztegnejo, na drugi pa pokrčijo. Izgine okoli šestega meseca.
V prvem mesecu so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar omogoča boljšo kontrolo glavice. Dojenček jo lahko za kratek čas zadrži v zraku, vendar jo pri nošenju še vedno potrebujemo skrbno podporo. Gibanje v tem mesecu je lahko opisano kot "vse ali nič", saj za novorojenčka niso značilni selektivni ali nadzorovani gibi. Zaradi normalno zvišanega tonusa pride do verižnih reakcij, kjer sodeluje celo telo, nepovezano in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, a mu ta takoj pade nazaj. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče pa je na glavi in vratu; otrok poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspeva najbolje.
Samostojno obvladovanje glave je dojenčkova prva naloga v gibalnem razvoju. Z zadrževanjem glave v sredini se dobro razvija simetrija telesa. Roki ima ob tem v enakem položaju na obeh straneh telesa, vrat je dolg in brada usmerjena proti prsnici. Temu rečemo Asimetrični tonični vratni refleks. Ta refleks je najbolj izrazit od drugega tedna do drugega meseca ter okrog 2. meseca starosti izveni. Zakrčenost telesa je odvisna od položaja glave. Če gleda dojenček v desno, sta desna roka in noga iztegnjeni, prav tako telo. Zato je pomembno, da dojenček obrača glavo v obe smeri, ob tem se mu spreminja položaj telesa in na tak način pridobiva na občutku leve in desne strani telesa, kar pa dobro vpliva na občutek sredine telesa. Zelo je pomembno, kako rokujete z njim v tem obdobju. Izogibajte se dvigovanju iz hrbta in odlaganju na hrbet. Njegova glava je težka, zato mu jo je potrebno v zgodnjem obdobju ustrezno podpreti. Pa vendar to ne pomeni, da dojenčku glavo fiksirate z držanjem za glavo. S fiksiranjem glave in omejevanjem »samostojne borbe proti gravitaciji« lahko dojenčku nehote škodite in onemogočate naraven razvoj kontrole glave v vse smeri.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se gibanje postopoma usmerja proti sredini, gibanje "vse ali nič" izginja, obseg gibov se zmanjša, nogice in rokice pa se ne vračajo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna pa bolj pokrčena - to je asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine ter leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu; v srednjem položaju lahko glavico dvigne toliko, da nos dvigne od podlage. Mišice se hitro krepijo, zato prične otrok pogosteje in za dalj časa dvigovati glavo, gibi postanejo bolj kontrolirani, koordinacija roka-oko pa se razvija.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
V tretjem mesecu dojenček že zadrži glavo v srednjem položaju in pogleda levo ter desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad boki; noge so aktivne, stopala se dotikajo in premikajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino telesa, vendar še ne posežejo v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano "drencanje", ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu so komolci za malenkost bolj naprej kot ramena, kar zagotavlja stabilen in funkcionalen položaj za dviganje in spuščanje. S nekaj vaje se bo dojenček sposoben prekotaliti s hrbta na trebuh. Proti koncu četrtega meseca bo začel raziskovati svoje telo s sesanjem prstkov in poskusom sesanja stopal.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoča dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbuja poseganje z rokami v prostor; ko zagleda svoja kolena, se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage, a se za igro še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet. V tem času se pojavijo številne nove spremembe, saj začne dojenček odkrivati svoje telo. Mišice že zna bolj ali manj koordinirano uporabljati po svoji volji, vendar še vedno vzpostavlja kontrolo nad njimi.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši; zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dlje časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot razbremenjena, ki je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, imenovana "plavanje", med katero so noge popolnoma iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno. Obračanje iz hrbta na trebuh in obratno je vedno pogostejše, nakazuje vedno večjo mobilnost.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapajanja dlani; ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Nekateri dojenčki v tem obdobju že poskušajo vstati.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, kar pa ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. Gibanje postane svobodnejše, z možnostmi za raziskovanje okolja. Vendar pa se vse to lahko zgodi tudi precej pozneje in je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se nauči odriva od nog in spuščanja nazaj na podlago postane postopnejše in bolj načrtovano. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Z vsako ponovitvijo pridobiva na stabilnosti in ravnotežju. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo z eno, na koncu pa stoji brez držanja. Če ga kaj posebej zanima in je previsoko, se dvigne na prste.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete. Ko za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni dovolj stabilnosti in ravnotežja, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko in komolci rahlo za linijo ramen. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Ko govorimo o normalnem razvoju, se bomo najprej zadržali na normalnem motoričnem razvoju v času prvega leta starosti, oz. do otrokove samostojne hoje. Zanimivo je, da se je o normalnem motoričnem razvoju otroka začelo razmišljati šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, medtem, ko se je o nenormalnem motoričnem razvoju razmišljalo že mnogo prej. Normalni motorični razvoj otrok je v osnovnih značilnostih enak pri vseh otrocih. Podobno kot npr. v pesmi Parnega Valjka: »Moraš najprej kobacati, da bi mogel kasneje hoditi«. (čeprav je potrebno poudariti, da 10% otrok nikdar ne kobaca); vsekakor pa npr. ni pričakovati, da bo otrok prej shodilo, kot se naučilo sedeti. Razlog temu je, da v veliki meri vpliva na normalni razvoj genetska informacija o razvoju človeka (npr. za razliko od normalnega razvoja ptic). Vseeno, razvoj ni enak pri vsakem otroku, ker nanj razen genetske kode, ki je že sama različna od človeka do človeka, vpliva tudi faktor okolja, ki je prav tako odgovoren za variabilnost, ki jo najdemo v razvoju.
Opis normalnega motoričnega razvoja se razlikuje od avtorja do avtorja. Glavni razlog je v tem, ker različni avtorji imajo različen odstotek otrok, ki dosežejo določeno sposobnost kot kriterij »normalnega«, vendar je povsem razumljivo, obstajajo razponi, znotraj katerih se dogajajo določeni dogodki. Opisali bomo normalni motorični razvoj po V.Vojti, izpopolnjen z izkušnjami Milene Stojčević Polovine. V.Vojta je kot kriterij normalnega, ali termin, ki ga je on uporabljal »idealnega » motoričnega razvoja jemal 50% otrok, kar pomeni motorične sposobnosti, ki jih ima 50% zdravih otrok v določenem obdobju. Otrok se rodi z določenimi zmožnostmi, ki jih naprej razvija in izboljšuje. Vedeti moramo, da obstajajo obdobja, oz. čas, ko otrok mora nekaj znati in more napraviti, vendar je važno, kako to dela. Ti ključni dogodki v motoričnem razvoju novorojenčka in dojenčka se imenujejo mejniki razvoja. Razvoj gre svojim tokom, pri nekaterem otroku malo prej, pri drugem malo kasneje, tako, da se v povprečju mejniki dogajajo v ali okrog navedenih časovnih obdobjih. Važno je poznati razvojno zaporedje motorike otroka, da bi lahko vedeli, kdaj se nekaj lahko pričakuje v razvoju, da bi ga lažje spremljali in se skrbeli zanj. Čeprav bomo tukaj opisali motorični razvoj otroka, je potrebno poudariti, da je mentalni razvoj otroka to, kar »sili« motorični razvoj.
Gibalni razvoj skozi mesece: Podrobnejši vpogled
- 2. do 4. mesec: Mišice se krepijo, otrok pogosteje in dlje dviguje glavo, gibi postanejo bolj kontrolirani, koordinacija roka-oko se razvija. Prekotalil se bo s hrbta na trebuh, proti koncu obdobja bo sesal prstke in stopala.
- 4. do 6. mesec: Otrok odkriva svoje telo, mišice že uporablja bolj koordinirano, čeprav še vzpostavlja kontrolo. Obračanje iz hrbta na trebuh in obratno je pogostejše. Nekateri se začnejo posedati, posamezni skušajo že vstati.
- 6. do 8. mesec: Intenzivno se plazi in kobacava. Sledi mejnik prvih samostojnih korakov. Razviti sta koordinacija in fina motorika - otrok samostojno pije iz skodelice, med palcem in kazalcem drži majhne koščke hrane, trka s predmeti.
- 8. do 10. mesec: Otrok se bo povlekel v klečeči položaj. Sledi samostojno sedenje, ki je sedaj popolnoma razvito. Plazenje je v celoti razvito.
- 10. do 11. mesec: Otrok lahko hodi ob predmetih, pri čemer imajo roke in noge podporo. Funkcija pesti je boljša, otrok postaja spreten, kockico polaga v lonček.
- 11. do 12. mesec: Zgodijo se prvi samostojni koraki naprej. Začetna hoja je nekoliko širša, roke bistveno pomagajo pri ravnotežju. Otrok usklajuje gibe rok in se igra z njimi, npr. manjše predmete daje v večje. Sestavi stolp iz dveh ali treh kockic.
Po prvem letu se gibalni razvoj nadaljuje. Do dveh let bo otrok sposoben teči, se vzpenjati in spuščati po stopnicah, nenehno odkrivajoč svoje zmožnosti.
Omejitev uporabe otroške opreme
Na trgu je na voljo ogromno opreme za dojenčke, vendar starši pogosto delajo napako, ko jo kupujejo in uporabljajo v izobilju. Hojce, gugalnice, skakalnice - te stvari pomagajo staršem, ne otroku. Kadar koli je to mogoče, je bolje, da otrok leži na ravni površini. Za nekaj minut spremenite položaj dojenčka: pustite ga ležati na hrbtu, boku, nato na trebuhu. Odlična alternativa so tudi bombažne nosilke, saj spodbujajo nadzor nad glavo in vratom ter pustijo dojenčku proste roke.
Pred rojstvom otrok živi v okolju, ki je prostorsko omejen, vendar je svoboden. Gibanja mu zato ne omejujemo z raznimi umetno postavljenimi ovirami, kot so ležalniki, stajice … Giba se svobodno in po lastni izbiri. V trenutku, ko se otrok rodi, pa mu je v večini primerov ta možnost odvzeta. Na nekatere stvari seveda ne moremo vplivati in so nujno potrebne, kot so obleka, pleničke in podobno. Pa vendar lahko izberemo materiale, ki so bolj primerni za gibanje otroka. To so raztegljive, zračne tkanine in predvsem dovolj velika oblačila, da ne ovirajo gibanja. Med manj primerne pa štejemo neraztegljiv jeans, žamet in še druge trde in neraztegljive materiale, ki ovirajo gibanje.
Dvignjeno vzglavje? Ponekod v porodnišnicah se dogaja tudi, da novorojenčkov v posteljicah ne dajejo v popolnoma vodoraven, ležeč položaj, vendar jih položijo v rahlo dvignjen (45°) položaj. Pravijo, da s tem želijo preprečiti polivanje. Vendar za polivanje nikakor ni kriv položaj otroka, temveč je vzrok potrebno poiskati drugje. Ponavadi je za polivanje kriva nižja mišična napetost (hipotonija), ki vpliva tudi na mišice zapiralke želodca. Lahko pa so seveda krive tudi kakšne druge bolezni ali motnje. Tako, da je polivanje potrebno reševati na druge načine, ne pa z dvigovanjem vzglavja in podobno.
Omejevanje gibanja in nenaravni položaji otroka se nadaljujejo tudi ko starši svoje novorojenčke prinesejo domov iz porodnišnice. Starši z najboljšim namenom svoje otroke polagajo v ležalnike. Ti so prav tako postavljeni v dvignjen položaj (45°), z namenom, da bo otrok lažje spremljal dogajanje okoli sebe in da bo vedno videl, kje so starši. Vendar s tem otroku odvzamemo možnost svobodnega gibanja in lastne odločitve o gibanju. Prav tako dojenček v pokončnem položaju ne dobi potrebnega občutka. To je teže na vratni del in predel ramen, preko katerega si gradi izravnavo glave in celega telesa. V pokončnem položaju, brez aktivne pomoči rok staršev, dojenček, dokler se sam ne usede, ni zmožen vzdrževanja sredine in kakovostne izravnave. To velja tudi za vse druge pripomočke, ki vzpodbujajo sedenje in pokončen položaj, saj mu s tem odvzamemo kakovost drže. Zato je najbolje, da starši svoje dojenčke položijo na ravno, čvrsto in nedrsečo podlago. Tam jim je dovoljeno svobodno gibanje in možnost spontanega napredovanja (obračanje, plazenje po vseh štirih, stoja, hoja …), takrat ko je otrok na to pripravljen. Tudi branjenje otroku, oziroma odvračanje otroka, da dela stvari, ki jih je že zmožen narediti sam, zavira otrokov razvoj na vseh področjih.
V prvem letu otrokove starosti lahko zelo vplivamo na kvaliteto otrokovega gibalnega razvoja, njegovo koordinacijo, spretnost, ravnotežje in vse ostalo, kar še pripomore k gibanju kot celoti. Vendar se moramo zavedati, da lahko vplivamo tako na pozitiven kot tudi na negativen način. Pri dojenčku, katerega gibanje in cel gibalni razvoj še ni dokončno razvit, oziroma se šele začenja, je izjemnega pomena, da mu z napačnimi gibalnimi vzorci ne zakoreninimo slabe kvalitete, napačnih, nenaravnih gibalnih vzorcev in drže ter mu s tem podremo telesno shemo in naravno prirojen občutek za pravilne gibalne vzorce in kvalitetno držo. S pravilno izbranimi razvojno gibalnimi vajami lahko vplivamo na spremembo mišičnega tonusa, na preprečevanje kompenzatornih gibov, na aktivacijo samih mišic, na čutno gibalno izkušnjo dojenčka, izgradnjo občutka za svoje telo, na stabilnost, ravnotežje, … skratka na kvaliteto samega gibalnega razvoja. Pri razvojno gibalnih vajah gre na nek način za »možgansko učenje«. To pomeni, da večkrat ko dojenček občuti pravilen vzorec gibanja in drže, prej ga bo vzel za svojega in na ta način preprečimo, da bi dojenček razvil napačne in kompenzatorne vzorce gibanja in drže. Poenostavljeno povedano, tisto, kar bo večkrat občutil in naredil, tisto bo prevzel kot njegov način gibanja. Pri tem pa je pomembno, da poskrbimo tudi za samo kvaliteto izvajanja vaj. Pri razvojno gibalnih vajah ne gre za pasivno postavljanje v določene položaje, dojenček mora biti pri razvojno gibalnih vajah aktiven, oziroma mu moramo mi s svojim prijemom omogočiti, mu dati to aktivnost.
Pokažite dojenčku, kako osvojiti mejnike
Dojenček sprva morda ne ve, da obstaja položaj na trebuhu. Nežno ga poskusite fizično obrniti s hrbta na trebuh in obratno, najbolje na podlagi. Enako velja za dviganje rok, da bi nekaj dosegel. Ko je otrok pripravljen na naslednji korak, mu večkrat pokažite, kako to narediti.
Bodite pozorni na simetrijo
Ko vaš dojenček doseže nov mejnik v razvoju, poskrbite, da bo vse počel na obeh straneh, levo in desno. Če opazite, da otrok nekaj ekspresivno počne le na eni strani, obstaja razlog za to. Namerno postavite igračo na nasprotno stran, da spodbudite simetričen razvoj. To je pomembno za optimalen razvoj možganov, koordinacijo, ravnotežje in stabilnost. Če se asimetrija ne izboljša v nekaj tednih, se posvetujte s fiziatrom.
Zaupajte svojemu občutku
Če vas nekaj skrbi, čeprav vas drugi tolažijo, da bo otrok vse dosegel, ko bo pripravljen, upoštevajte svojo intuicijo. Vprašanja naslovite na pediatra, ki vam bo podal odgovore na vaše dvome in skrbi. Če se izkaže, da ni nič z razvojem vašega dojenčka, vam bo lažje, če pa se ugotovi težava, jo je bolje rešiti čim prej.
Ne oklevajte in prosite za pomoč
Če ima dojenček pri nečem težave, ne oklevajte in prosite za pomoč in nasvet fiziatra ali fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda ali drugega usposobljenega strokovnjaka.
Kdaj se dojenček začne obračati?
Obračanje je pomemben mejnik, saj pomeni, da dojenček krepi svoje mišice in razvija koordinacijo. Najprej nadzoruje glavo, nato pa osvoji obrate iz trebuha na hrbet in obratno. Ta prelomni trenutek pogosto spodbudijo igrače ali želja po bližini staršev. Nekateri dojenčki se lahko iz trebuha na hrbet obračajo že pri treh mesecih. Za rotacijo iz hrbta na trebuh pa potrebujejo močnejše mišice. Večina otrok se zato iz hrbta na trebuh začne obračati med 5. in 7. mesecem starosti. Nekateri dojenčki ta mejnik celo preskočijo in se neposredno usmerijo v sedenje ali plazenje.
Gibalni razvoj kot temelj kognitivnega razvoja
Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki in okolje. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja.
Čeprav so gibalni mejniki pogosto vir zaskrbljenosti staršev, je pomembno vedeti, da se otroci razvijajo s svojim tempom. Če vaš 6-mesečnik še ne obvlada določene spretnosti ali vaš 12-mesečnik še ne hodi, medtem ko njegov vrstnik že samostojno koraka, ni razloga za skrb. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj drugega obvladal nekaj tednov kasneje. Če se je otrok rodil prezgodaj, bo v gibalnem razvoju verjetno zamujal. Zakasnitev se lahko pojavi tudi, če je dojenček pogosto bolan. Veliko časa naj bo otrok na tleh, na trdni podlagi. Njegovemu razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti, in ga ne vodite za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu in se posvetujte s strokovnjakom.
Kaj storiti, če opazite odstopanja?
Pomembno je spremljati simetrijo gibanja. Če otrok nekaj počne izrazito le na eni strani, je to lahko razlog za skrb. Namestitev igrače na nasprotno stran lahko spodbudi simetričen razvoj. Če se asimetrija ne izboljša v nekaj tednih, se posvetujte s fiziatrom. Zaupajte svojemu instinktu in če vas kaj skrbi, se obrnite na pediatra ali drugega usposobljenega strokovnjaka, kot je fizioterapevt. V primeru težav ne oklevajte in poiščite strokovno pomoč.
Začenja se obdobje zavzemanja položaja na trebuščku
To je čas, ko dojenček aktivira svoje trebušne mišice. »Čas za trebušček« se lahko začne takoj, ko vaš malček pride iz porodnišnice.
Masaža dojenčka pomaga pri povezovanju in razvoju
Povezovanje v teh zgodnjih fazah razvoja je zelo pomemben. Dojenček se sam še ne zna pomiriti, zato je masaža tista, ki mu to omogoča. Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj. Utihne ali se nasmehne kot odgovor na zvok ali glas osebe. Obrne glavo proti zvoku ali glasu. Kaže zanimanje za obraze. Vzpostavi očesni stik. Različno joka ob različnih potrebah.
Posebnosti gibalnega razvoja
- TORTIKOLIST: Tortikolis pri dojenčku se pojavi, ko mišice vratu postanejo zakrčene in toge, kot posledica tega pa se dojenčkova glava nagne na eno stran in brada v drugo. Glava je torej nagnjena proti enem ramenu, brada pa gleda v drugo stran.
- ZALEŽANA GLAVICA: Plagiocefalija ali zaležana glava je stanje, ko se pri dojenčku pojavi sploščenost na zadnji strani glave ali na stranskem delu glave.
- HIPOTONIJA: Izraz hipotonija pomeni znižan oz. zmanjšan mišični tonus. Vzroki za hipotonijo so lahko prirojeni ali pridobljeni kasneje.
- EKSTENZIJSKI VZOREC: Če se vaš dojenček občasno zvija nazaj v ekstenzijo, vam v večini primerov ni potrebno skrbeti. V določenih razvojnih fazah je ekstenzija namreč popolnoma normalna, saj je del naravnega nevrološkega in motoričnega razvoja dojenčka. V primeru, da ekstenzija vztraja in so pridruženi še drugi simptomi, pa lahko nakazuje na druge težave. V Reha Medical centru s pomočjo razvojno nevrološke obravnave ocenimo stanje otroka in možne vzroke kasnitve doseganja razvojnega mejnika.
Pomembno obvestilo: Informacije na tej spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.