Študentska leta predstavljajo pomembno obdobje v življenju posameznika, ki prinaša ne le izobraževanje, temveč tudi vrsto pravic in ugodnosti. V Sloveniji študentski status odpira vrata do različnih podpornih mehanizmov, ki študentom olajšajo vsakdanje življenje in jim omogočajo lažje usklajevanje študijskih obveznosti z drugimi vidiki življenja. Posebej pomembno je razumevanje teh pravic, ko se študentska pot prepleta s starševstvom. Ta članek ponuja podroben pregled pravic, ki pripadajo študentom v Sloveniji, s poudarkom na tistih, ki so še posebej relevantne za študente starše.
Status študenta in njegove prednosti
Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico. Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, statutom in študijskim programom. To vključuje pravico do rednega napredovanja in dokončanja študija pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, možnost spremembe študijskega programa ali njegove smeri, pravico do enkratnega ponavljanja letnika na vsaki posamezni stopnji študija, možnost vzporednega študija ter možnost napredovanja in dokončanja rednega študija v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Prenehanje in podaljšanje statusa študenta
Status študenta preneha ob zaključku študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje, če študent ne zaključi študija v predpisanih rokih, če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, če se izpiše iz študijskega programa ali smeri, ali če je bil izključen. Vendar pa zakon omogoča določene izjeme. Študentom, ki zaključijo študij na prvi ali drugi stopnji, status preneha z iztekom študijskega leta, v katerem so zaključili študij.
Pomembno je poudariti, da imajo študentke matere, ki rodijo v času študija, in študenti, ki postanejo očetje v času študija, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepisa na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Slednji se tako podaljša za dodatno leto. Prav tako je ne gre mešati s pravico do podaljšanja statusa iz upravičljivih razlogov, kar ureja tretji odstavek 70. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis). ZVis nikjer ne navaja, da mora biti dodatno študijsko leto izkoriščeno takoj v študijskem letu, ki sledi letu, ko je mati rodila. Kljub vsemu je praksa na določenih fakultetah takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka.
Poleg tega se študentom iz upravičenih razlogov (bolezen, izredne socialne okoliščine) status študenta lahko podaljša, vendar največ za eno leto.
Pravice študentov v času študija
Študenti, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, imajo pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu, oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov.
Ključne pravice študentov staršev
Starševstvo med študijem prinaša dodatne pravice in ugodnosti, ki so ključnega pomena za lažje usklajevanje obveznosti.
1. Dodatno študijsko leto
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) opredeljuje pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka. To pomeni, da je študent upravičen do ponovnega vpisa v isti letnik na podlagi podaljšanja statusa študenta in ne na račun »bonusa« (enkratno ponavljanje ali možnost prepisa/prehoda). Odvisno je od fakultete ali določa, da je potrebno podaljšanje študentskega statusa koristiti takoj po študijskem letu, v katerem je nastala okoliščina (starševstvo), ali pa se lahko koristi kadarkoli do zaključka študija na isti stopnji. Ta pravica je namenjena zgolj študentkam materam za vsakega živo rojenega otroka.
2. Državna ali Zoisova štipendija
Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) določa, da je v primeru ponavljanja letnika zaradi starševstva mogoče podaljšati štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije iz razloga starševstva. Torej, se lahko štipendijo dejansko prejema dvakrat za isti letnik, vendar samo enkrat na posamezni stopnji in to iz razlogov, ki so bili podani v predhodnem študijskem letu. Vendar pa te pravice ni mogoče uveljavljati v času podaljšanja absolventskega leta, saj ZŠtip-1 govori zgolj o ponavljanju letnika zaradi starševstva in ne o ponavljanju absolventskega leta, ki ne šteje za letnik. Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki se bo v celoti začel uporabljati s študijskim letom 2026/27, predvideva možnost prejemanja štipendije v obeh absolventskih letih ter dodatno leto štipendiranja za študente starše.
3. Bivanje in prehrana
V primeru nastopa starševstva se lahko prošnjo za subvencionirano bivanje v študentskem domu odda tudi po preteku roka, ki je določen z razpisom, saj se z rojstvom izpolni pogoj, ki šteje za izredno okoliščino. Prav tako imajo študenti, v primeru starševstva, pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu za 1 leto, pri čemer število otrok ne igra vloge. Subvencija za bivanje se lahko dodeli tudi za otroka študenta, dokler ta obiskuje osnovno šolo, in za partnerja študenta z otrokom, vendar mora tudi ta izpolnjevati pogoje: biti državljan RS, imeti status študenta in ne smeti biti v delovnem razmerju ali opravljati samostojne registrirane dejavnosti ter ne smeti biti poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnih zavodov. Študentske družine bivajo v apartmajih v Rožni dolini (blok 11 in 12). V Rožni dolini (blok 12) je tudi vrtec, ki deluje pod okriljem Viških vrtcev in je namenjen otrokom študentov.
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane daje študentom staršem pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno, ki pa jih lahko uveljavi le eden od staršev. Pri koriščenju teh obrokov ni časovne omejitve, prav tako je mogoče koristiti dva obroka naenkrat.
4. Zdravstveno zavarovanje
Področje zdravstvenega zavarovanja je urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Študent je kot član družine zavarovan preko staršev. Po rojstvu otroka pa nastopi domneva obstoja zunajzakonske zveze, ki je po pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Torej, od rojstva otroka dalje, je lahko študent zavarovan preko partnerja (če je partner zavarovanec, torej v delovnem razmerju, s.p., ali na drugi podlagi). Prav tako je zavarovan otrok po partnerju. Zavarovanje preko partnerja pomeni zgolj obvezno zavarovanje, kar pomeni, da si mora oseba dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sama pri eni od zavarovalnic, vendar to ne velja za otroka, ki so mu kot družinskemu članu kritje storitve v celoti. Svetuje se sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj so osebe v nasprotnem primeru samoplačniki do kritja celotnega zneska zdravstvene storitve.
5. Denarni prejemki
Glede prejemkov je odvisno, ali je oseba bila zavarovana za primer starševskega varstva, kar pride v poštev predvsem za tiste, ki so v delovnem razmerju, kar v primeru študentov po navadi ne pride v poštev. V tem primeru pridejo v poštev družinski prejemki po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Do družinskega prejemka je upravičen zgolj eden od staršev in ne oba hkrati.
- Starševski dodatek: Namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene) in znaša 402,18 evrov mesečno (za otroke rojene po 1.1.2024). Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi) in otrok morata imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se podaljša. Če partner uveljavlja pravico do nadomestila, drugi starš ni upravičen do starševskega dodatka za istega otroka, saj se ta dva prejemka izključujeta. Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje 30 dni po rojstvu otroka. Če uveljavlja pravico po tem roku, se ji prizna z dnem vložitve vloge. Oče uveljavlja pravico najpozneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Trajanje pravice se skrajša sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice. Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je starš ob prejemanj starševskega dodatka tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, vendar se prizna največ 1 leto pokojninske dobe. V primeru, da študent v času prejemanja starševskega dodatka opravlja delo preko napotnice, lahko na študentski servis odnese potrdilo, da je že pokojninsko in invalidsko zavarovan in tako študentski servis ne bo odvajal 15,5% od dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka, se dodeli v višini 350,00 evrov za otroke rojene po 1.1.2024 (prej 286,72 €) in v obliki dobroimetja ali paketa. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
Otroški dodatek: Zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. Otroški dodatek se odmerja glede na dohodkovni razred, v katerega padejo mesečni dohodki na osebo. Za enega otroka je možno dobiti od 20,36 € do največ 117,05 € mesečno. Če se pravica do otroškega dodatka uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka, se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Višina dodatka znaša 102,40 EUR mesečno, v določenih primerih pa 204,80 EUR. Pravico lahko uveljavlja zgolj eden od staršev, če ima otrok stalno prebivališče in dejansko živi v Sloveniji. Pravice do dodatka za nego otroka nima oseba za otroka, ki je v delovnem razmerju ali opravlja samostojno dejavnost ali je vključen v obvezno zavarovanje kako drugače, je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni ali je oddan v rejništvo. Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Denarna socialna pomoč: Urejena v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, namenjena posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Študenti, ki se redno šolajo, so do 26. leta starosti dolžni preživljati starši. Šele v primeru, da starši ne zmorejo preživljati oziroma zagotoviti sredstev, je študent upravičen do denarne socialne pomoči. Ob rojstvu otroka preživninska dolžnost staršev preneha in preide na partnerja. Za pridobitev denarne socialne pomoči je potrebno izpolnjevati določen materialni cenzus in ga ne presegati. Minimalni dohodek znaša 402,18€. Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas z možnostjo ponovne vložitve.
Obrazci za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov so dostopni na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na pristojnem Centru za socialno delo.
6. Nižji stroški vrtca
Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je mogoče uveljavljati znižanje plačila vrtca. To se uveljavlja preko enotne vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki se vloži pri pristojnem Centru za socialno delo. Pravica do znižanega plačila vrtca je odvisna od materialnega cenzusa in posledično uvrščenosti v dohodkovni razred.
7. Dodatna pomoč
Za dodatno pomoč je mogoče zaprositi tudi pri različnih organizacijah, kot so Fundacija Študentski tolar, Zveza ŠKIS, Karitas, Klub študentskih družin. Prav tako nekatere občine nudijo denarne pomoči, zato se je dobro o tem pozanimati tudi na občini stalnega prebivališča.
Druge ugodnosti za študente
Poleg pravic, povezanih s starševstvom, študenti v Sloveniji uživajo tudi druge ugodnosti:
Subvencionirana študentska prehrana (študentski boni): Študenti z veljavno študentsko izkaznico lahko uporabljajo sistem subvencionirane prehrane prek študentskih bonov. Gre za digitalni sistem, v katerem študent plača le razliko med subvencioniranim zneskom in ceno obroka. Boni se uporabljajo v številnih restavracijah in menzah po vsej Sloveniji. Pri tem je pomembno, da se z 1. 6. 2022 zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače ne štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca.
Subvencije za javni prevoz: Študenti imajo pravico do ugodnejših mesečnih, polletnih ali letnih vozovnic za javni prevoz.
Študentski popusti: S študentsko izkaznico je mogoče uveljavljati različne popuste, vključno s kulturnimi vsebinami, športnimi aktivnostmi in izbranimi storitvami.
Mednarodne izmenjave in mobilnost: Študij v Sloveniji ponuja odlične možnosti za mednarodne študentske izmenjave, vključno s programi, kot je Erasmus+.
Zaključek
Študentska leta v Sloveniji prinašajo številne pravice in ugodnosti, ki bistveno olajšajo vsakdanje življenje. Za študente starše je še posebej pomembno, da se seznanijo z dodatnimi pravicami, ki jim pripadajo, saj te lahko bistveno pripomorejo k lažjemu usklajevanju študijskih obveznosti, starševstva in finančne stabilnosti. Priporočljivo je, da se študenti redno informirajo o veljavni zakonodaji in se po potrebi obrnejo na pristojne institucije ali svetovalnice za dodatna pojasnila.