Ščitnica, majhna žleza metuljaste oblike, ki se nahaja na sprednjem delu vratu, igra izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju presnove in vpliva na delovanje vseh organov v telesu. Njena osnovna funkcija je tvorba ščitničnih hormonov, tiroksina (T4) in trijodtironina (T3), ki so ključni za pravilno delovanje telesa. Med nosečnostjo se vloga ščitnice še poveča, saj so njeni hormoni bistveni za zdrav razvoj ploda, še posebej za razvoj možganov in živčnega sistema v prvih mesecih, ko plodova lastna ščitnica še ne deluje.
Fiziološke spremembe ščitnice med nosečnostjo
Med nosečnostjo v telesu nosečnice potekajo obsežne fiziološke spremembe, ki vplivajo tudi na delovanje ščitnice. Sama žleza se poveča in postane bolj prekrvavljena, kar odraža povečane metabolične potrebe nosečnice in ploda. Povečajo se tudi potrebe po ščitničnih hormonih. Koncentracija hormona humani horionski gonadotropin (HCG) v krvi narašča do 12. tedna nosečnosti, še posebej pri večplodnih nosečnostih. Ta hormon lahko šibko stimulira ščitnico in povzroči prehodno, običajno nezahtevno hipertirozo, ki spontano izzveni in ne zahteva zdravljenja. Rast estrogena v nosečnosti poveča koncentracijo prenašalnih beljakovin v krvi, ki vežejo ščitnične hormone, kar posledično vodi do povečanja celotne količine ščitničnih hormonov v obtoku.
Motnje v delovanju ščitnice: Hipotiroza in Hipertiroza
Motnje v delovanju ščitnice se lahko pojavijo v dveh glavnih oblikah: hipotirozi (premajhno delovanje ščitnice) in hipertirozi (prekomerno delovanje ščitnice).
Hipotiroza je pogostejša in se kaže z različnimi simptomi, kot so utrujenost, povečanje telesne teže, upočasnjena prebava, težave s koncentracijo, zaspanost in slaba prenašanje mraza. V nosečnosti je hipotiroza še posebej skrb vzbujajoča, saj lahko povzroči zaplete, kot so splav, nizka porodna teža otroka ter njegov slabši intelektualni in motorični razvoj. Zato je v Sloveniji predpisano presejalno testiranje novorojenčkov za odkrivanje prirojene hipotiroze, saj je pomanjkanje ščitničnih hormonov v prvih mesecih življenja lahko vzrok za hude in nepopravljive okvare v razvoju otroka. Klinično izražena hipotiroza se pojavi pri približno 0,3 do 0,5 odstotkih nosečnic. Več je subkliničnih oblik, kjer je zvišana koncentracija TSH, medtem ko sta T3 in T4 še v normalnih mejah. Zdravljenje hipotiroze med nosečnostjo poteka z L-tiroksinom, pri čemer je pred začetkom zdravljenja ključno opredeliti njen vzrok. Najpogostejši vzrok hipotiroze je Hashimotov tiroiditis, avtoimunska bolezen ščitnice.
Hipertiroza se pojavi pri približno 0,2 do 0,4 odstotkih nosečnosti. Najpogostejša oblika je bazedovka (Gravesova bolezen), ki jo je pomembno razlikovati od prehodne hipertiroze, ki jo povzroča zvišana raven HCG. Hipertiroza je povezana z večjim tveganjem za preeklampsijo, srčno popuščanje, prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Zdravljenje hipertiroze med nosečnostjo poteka s tirostatiki. Pri bazedovki so značilna protitelesa proti TSH receptorju, ki lahko prehajajo skozi posteljico in povzročijo hipertirozo pri plodu. V takih primerih nosečnico napotijo v ambulanto za rizično nosečnost.
Golša in Poporodni tiroiditis
Tretja skupina bolezni, ki se lahko pojavi med nosečnostjo, je golša, povečana ščitnica. Običajno ne zahteva posebnega zdravljenja, nosečnico pa je treba spremljati in izključiti morebitno rakavo obolenje ščitnice.
Po porodu se lahko pojavi poporodni tiroiditis, avtoimunska bolezen ščitnice, ki je običajno prehodne narave. Motnje v delovanju ščitnice v tem primeru večinoma niso trajne, čeprav se v nekaterih primerih lahko izrazijo kot trajna hipotiroza ali hipertiroza. Približno pet do deset odstotkov porodnic lahko razvije poporodni tiroiditis.
Jod: Ključen za razvoj ploda
Jod je bistveni mineral za sintezo ščitničnih hormonov. Med nosečnostjo se potrebe po jodu povečajo, saj ga potrebujeta tako mati kot plod. Dnevni vnos joda za odrasle znaša 150 mikrogramov, medtem ko nosečnice in doječe matere potrebujejo 250 mikrogramov. Slovenija zagotavlja ustrezen vnos joda že od leta 1999 z obvezno jodacijo kuhinjske soli. Pomanjkanje joda lahko vodi v motnje delovanja ščitnice in negativno vpliva na razvoj otroka.
Diagnostika in spremljanje med nosečnostjo
Med nosečnostjo se aktivno ne išče bolnic z motnjami ščitnice, vendar pa izbrani zdravnik odloči za merjenje ravni ščitničnih hormonov, če je nosečnica imela bolezen ščitnice pred zanositvijo, če ima simptome in znake bolezni, pozitivno družinsko anamnezo ali katero od avtoimunskih bolezni. Ženskam z boleznijo ščitnice svetujejo kontrolo ravni TSH pred načrtovano nosečnostjo, nato v prvem trimesečju nosečnosti kontrolo na štiri do šest tednov ter enkrat v drugi polovici nosečnosti.
Znaki, ki bi jih nosečnica morala omeniti zdravniku, vključujejo hudo utrujenost in izčrpanost, občutek mrazu, pozabljivost, izgubo ali pretirano pridobivanje telesne teže, izrazito potenje, neenakomeren ali pretiran srčni utrip, živčnost, močno slabost in bruhanje, težave z nespečnostjo, bolečine in krče v mišicah, težave s kožo, izgubo las, zatekanje, zaprtje, ter vidno povečano ščitnico.
Za zdravje nosečnice in optimalen razvoj ploda je ključno čimprejšnje odkrivanje motenj izločanja ščitničnih hormonov in zdravljenje. Na voljo so varna zdravila, ki ne škodijo ne materi ne otroku.
Ščitnica in nosečnost
Presejalno testiranje novorojenčkov
V Sloveniji je uvedeno presejalno testiranje za odkrivanje prirojene hipotiroze pri novorojenčkih. Ta bolezen je sicer zelo redka, saj prizadene enega novorojenčka na 4000 rojstev, vendar ima lahko zelo hude posledice za razvoj otroka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem se otroku omogoči popolnoma normalen razvoj.
Vpliv na plodnost in spočetje
Neodkteite motnje ali neustrezen odmerek zdravil za zdravljenje ščitničnih obolenj lahko povzročajo težave pri spočetju, saj moteno delovanje ščitnice vpliva na ovulacijo. Ženske z motnjami delovanja ščitnice sicer lahko zanosijo in imajo otroke, vendar je ključno odkrito obolenje in primerno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru obstaja tveganje za zaplete tako pri nosečnici kot pri plodu.
Pomembnost rednih kontrol
Redno spremljanje delovanja ščitnice med nosečnostjo je ključno za pravočasno odkrivanje in zdravljenje morebitnih motenj, s čimer se zmanjšajo tveganja za zaplete pri materi in otroku. Priporočljivo je, da ženske s predhodnimi težavami s ščitnico ali tiste z družinsko anamnezo bolezni ščitnice opravijo krvne teste že pred načrtovano nosečnostjo ali v zgodnji nosečnosti.
Opozorilo
Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. V primeru skrbi glede delovanja ščitnice ali kakršnih koli zdravstvenih težav se vedno posvetujte z zdravnikom.