Prometne nesreče so pogosto povezane s hitrostjo, nepazljivostjo ali kršitvami pravil. Vendar pa obstaja tudi druga, manj očitna, a prav tako resna dimenzija varnosti v cestnem prometu - zdravstveno stanje voznikov. Lani je bilo zabeleženih 15 primerov, ko so udeleženci prometne nesreče umrli zaradi zdravstvenih težav, ne pa posledic poškodb. Ta statistika opozarja na nujnost celovitejšega pristopa k oceni vozniške sposobnosti, ki presega zgolj upoštevanje prometnih pravil.
Nesreče zaradi naravne smrti: Ko telo odpove na cesti
Tragičen primer ukrajinskega voznika tovornjaka, ki se je prevrnil na pomurski avtocesti, je ponovno osvetlil to problematiko. Po smrti voznika so patologi UKC Maribor potrdili, da ni umrl zaradi poškodb v nesreči, temveč zaradi naravne smrti. Ta dogodek ni osamljen. Po podatkih policije je bilo lani v Sloveniji 15 takšnih primerov, predlani 19, leta 2021 pa osem. Te številke kažejo, da zdravstveni zapleti med vožnjo niso redkost, čeprav natančna statistika o pogostosti teh dogodkov ni vodena. Najpogosteje gre za slabosti, bolezenska stanja, ki vplivajo na zbranost voznika, kot so sladkorna bolezen ali epileptični napadi.
Sum na nevarnost v prometu: Vloga zdravnikov in policije
Kaj se zgodi, ko obstaja le sum, da bi posameznik zaradi svojega zdravstvenega stanja lahko predstavljal nevarnost v prometu? V takšnih primerih imata ključno vlogo tako zdravnik kot policija. Če zdravnik posumi, da bi nekdo zaradi kratkotrajnega ali prehodnega zdravstvenega stanja lahko ogrožal druge v prometu, pacienta na to opozori. Enako velja, če predpiše zdravila, ki vplivajo na zmožnost vožnje. Nekateri zdravniki od pacientov zahtevajo podpisno izjavo, s katero potrdijo, da so s tem seznanjeni.
Ko gre za kronična stanja, kjer izboljšanje ni pričakovano, ima osebni zdravnik ali specialist možnost, da pacienta napoti k izvajalcu kontrolnih zdravniških pregledov. V Sloveniji je za te preglede pooblaščenih šest ali sedem izvajalcev.
Policija ima prav tako možnost napotiti posameznika na kontrolni pregled. To se lahko zgodi na primer, če nekdo vozi pod vplivom alkohola in povzroči nesrečo, ali če policisti po nesreči opazijo, da je bila oseba zmedena. O sumu na nezmožnost vožnje obvestijo upravno enoto, ki nato posameznika pozove k opravljanju kontrolnega pregleda v določenem roku in pri določenem izvajalcu. Policisti svoje delo na tem področju dobro opravljajo, saj se v večini primerov sum na nezmožnost vožnje tudi potrdi.
Posledice neudeležbe na kontrolnem pregledu in zadržki zdravnikov
Če se posameznik kontrolnega pregleda ne udeleži, izvajalec o tem obvesti upravno enoto, ki nato sproži postopek odvzema vozniškega dovoljenja. Nekateri vabila na kontrolni pregled ne jemljejo resno in se ga ne udeležijo.
Obstaja pa tudi pomemben zadržek na strani zdravnikov. Pogosto oklevajo s sporočanjem sumov o potencialni nevarnosti pacientov za promet, saj se bojijo, da bi s tem porušili terapevtski odnos s pacientom. To se najpogosteje dogaja pri psihiatrih ali nevrologih, ki zdravijo bolnike z epilepsijo, ali pa pri zdravljenju odvisnosti. Tolerantnost do alkohola v družbi je visoka, in čeprav zdravnik ve, da pacient veliko pije ali je morda že odvisen, redko obvesti pristojne organe. Vendar pa je treba poudariti, da je vsak, ki pije in sede za volan, potencialni morilec. Ne moremo razumeti kolegov, ki pod pretvezo ohranjanja terapevtskega odnosa ne prijavijo pacientov, ki bi lahko ogrožali druge. Včasih se zgodi, da prav svojci, na primer otroci, opozorijo zdravnika na problem in ga prosijo za ukrepanje.
Odgovornost in ozaveščanje: Ključ do varnejšega prometa
Zdravniki sicer niso policisti, vendar imajo dolžnost izboljšati zavedanje pacientov o lastni odgovornosti, prav tako pa tudi odgovornosti svojcev. Primer hčere, ki je dvomila o očetovi sposobnosti vožnje, in njene hčere, ki je izrazila bojazen pred očetovimi vožnjami, ilustrira, kako lahko svojci prepoznajo in opozorijo na potencialno nevarnost.
Odvzem vozniškega dovoljenja ni enostaven, še posebej za ljudi iz oddaljenih območij, kjer ni ustrezne prometne infrastrukture. Nekatere lokalne skupnosti se zato poslužujejo "prostoferjev" - prostovoljcev, ki ljudi brezplačno prevažajo na nujne opravke. Čeprav je to lahko velika pomoč, pa nihče ne preverja vozniških sposobnosti teh, v glavnem starejših voznikov. Če ima nekdo vozniško dovoljenje B-kategorije, to še ne pomeni, da je sposoben za varno vožnjo. Voznik "prostofer" je lahko v slabšem zdravstvenem stanju kot oseba, ki jo prevaža. Morda bi bil pogoj za voznika "prostoferja" obnovitveni tečaj varne vožnje.
Starejši vozniki: Izkušnje, izzivi in rešitve
Lani so starejši vozniki osebnih avtomobilov povzročili 2.422 prometnih nesreč, kar predstavlja dobrih 20 odstotkov vseh nesreč, v katerih so bili krivi vozniki avtomobilov. Vozniki, starejši od 64 let, predstavljajo največjo starostno skupino udeležencev in povzročiteljev prometnih nesreč v Sloveniji. Lani so povzročili 18,3 odstotka vseh nesreč (vključno z vsemi motornimi vozili), kot vozniki osebnih avtomobilov pa 20,5 odstotka. Najpogostejše kršitve so povezane s prekoračitvijo hitrosti in neuporabo varnostnega pasu.
Agencija za varnost prometa in AMZS izvajata številne programe za upokojence, kjer lahko opravijo tudi praktični preizkus vožnje, če ga ob podaljšanju vozniškega dovoljenja zahteva specialist medicine dela, prometa in športa. Inštruktor varne vožnje Danijel Granda opaža, da starejšim voznikom pešajo fizične in kognitivne sposobnosti, najpogostejši težavi pa sta naglušnost in slabovidnost. Zaradi slabšega sluha imajo pri klasičnih menjalnikih težave s speljevanjem in vožnjo v previsokih vrtljajih. Opažajo tudi slabše poznavanje asistenčnih sistemov, kot sta ABS in ESP. V praksi se to kaže tako, da večina starejših kandidatov ob intenzivnem zaviranju popusti zavoro, saj težko sočasno kombinirajo manever zaviranja in umikanja. Pogosto se ob takih situacijah zgolj umikajo in sploh ne zavirajo. Prisotna sta tudi strah in nepoznavanje poligona, kar se odraža v slabši orientaciji in težavah z zapomnitvijo navodil.
Pri preizkusu v realni situaciji, torej na cesti, predstavlja izziv tudi nova cestna infrastruktura, kot so krožišča. Nekateri ne prepoznajo con 30, imajo težave pri parkiranju ali ohranjanju hitrosti in smeri vožnje med pogovorom.
Vozniki, ki se zavedajo pešanja svojih sposobnosti, se zanašajo na dolgoletne izkušnje in jih večinoma uspešno uporabljajo. Preudaren starejši voznik pravočasno prepozna poslabšanje sposobnosti in naredi potrebne korake za ohranjanje mobilnosti. Če pa se slabših sposobnosti ne zaveda ali jih zanika, lahko pričakuje opozorila in pripombe bližnjih. Nasvet je, naj starejši vozniki ne bežijo pred dobronamernimi opozorili, saj se premalo zavedajo, da bodo predvsem zaradi lastnega odklanjanja ustrezne pomoči prepuščeni sami sebi.
Vseskozi učenje: Projekti in tečaji za dvig varnosti
Da bi upokojenci ostali varni vozniki in čim dlje časa mobilni, Agencija za varnost prometa v sodelovanju z drugimi organizacijami izvaja projekt Sožitje. Na delavnicah si starejši osvežijo prometne predpise, pravila, temeljne postopke oživljanja in se posvetujejo o zdravstvenih vidikih, ki vplivajo na vožnjo. Sledi praktični preizkus vožnje z ocenjevalcem.
Tudi na AMZS poligonu na Vranskem ponujajo tečaje in preizkuse za starejše. V rednih programih se upokojenci "pomešajo" med druge udeležence, kar jih pomirja in jim daje občutek enakopravnosti. Program varne vožnje spremljajo natančno in naloge skušajo opraviti kar se da uspešno. Redko se zgodi, da česa ne uspejo usvojiti, nekateri pa v to vložijo več truda. Program Senior traja pet ur in zajema okoliščine, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi. Letos so uvedli še program Varno po domačih cestah, namenjen vsem voznikom, z namenom usvojitve ali nadgradnje znanja o spremembah prometne ureditve in novih prometnih znakih.
Odziv starejših voznikov po zaključku tečaja varne vožnje je izjemno pozitiven. Sistematično delo z vozniki se obrestuje. AMZS zagovarja, da bi morali vsi vozniki znanje o varni vožnji osveževati vse življenje, saj se že v nekaj letih zgodi veliko sprememb na področju zakonodaje, avtomobilske tehnologije in infrastrukture.
Njihov predlog je, da bi voznik na vsakih deset let opravil eno "osvežitveno uro" v šoli vožnje. Te vožnje bi izvajali le ustrezno usposobljeni učitelji vožnje. Strošek takih izobraževanj bi po mnenju AMZS morala plačati država, saj bi s preventivnimi akcijami lahko privarčevali znatna sredstva. Družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji so namreč že tako visoki.
Osvežitvena vožnja za voznike, starejše od 60 let
Asistenčni sistemi in prihodnost mobilnosti
Sodobna tehnologija, kot so avtomatsko zaviranje, parkiranje in opozarjanje na ovire, lahko močno pomaga pri varnosti v prometu. Vendar pa je ključno, da vozniki te sisteme dobro poznajo in razumejo njihove funkcije. Z več znanja se zmanjša tudi strah pred tehnologijo, ki je pri starejših kar pogost.
Alkohol in promet: Nezdružljiva dvojica
Alkohol predstavlja veliko breme, zlasti v času praznovanj, ko se pitje še dodatno spodbuja. Slovenija je glede porabe čistega alkohola na odraslega prebivalca med vodilnimi v Evropi. Z vidika zdravja ne obstaja varna količina alkohola. Škodljiva raba alkohola je velik javnozdravstveni in družbeni problem, ki neposredno vpliva na varnost v prometu. Alkohol že v majhnih količinah spremeni reakcijske sposobnosti, kar povečuje tveganje za prometne nezgode. Po podatkih policije alkohol botruje kar tretjini prometnih nezgod s smrtnim izidom. Otroci so še posebej ranljiva skupina, zato je odgovornost odraslih, da jim zagotovijo varnost in so jim zgled. Nacionalni inštitut za javno zdravje preko programa »Otroci za varnost v prometu« opozarja na nezdružljivost pitja alkohola in vožnje, saj je varen voznik samo trezen voznik.
Obvladovanje tveganj v zdravstvu: Ključ do zaupanja
Varnost v zdravstvu je temeljno načelo kakovosti, ki pomeni odsotnost kakršnih koli posledic za paciente, zaposlene ali druge zaradi varnostnih incidentov. Pacienti pričakujejo spoštljiv in empatičen odnos ter celovito obravnavo. Ob vstopu v zdravstveni sistem pogosto čutijo strah in negotovost. Prednostna usmeritev v zdravstvu je varnost pacientov, ki je osnovna človekova pravica.
Varnost pacientov je stroka, ki uporablja znanstvene metode za zagotavljanje zanesljivega sistema izvajanja zdravstvene dejavnosti z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov. Pristop je tako retroaktiven (obravnava že nastalih napak) kot proaktiven (ravnanje s tveganji za preprečevanje napak). V Sloveniji poteka prenova sistema sporočanja opozorilnih nevarnih dogodkov in vzpostavitev nacionalnih ter lokalnih sistemov varnosti pacientov.
Napake so lahko tehnične (pomanjkljivosti opreme), organizacijske (pomanjkljivosti v strukturi ali izvajanju dela) ali človeške (pomanjkljivosti v človeških možganih). Človeška napaka je le simptom, ne pa vzrok škodljivega dogodka.
V Sloveniji neenotno poimenovanje pojmov varnosti pacientov povzroča zmedo, zato je nujno poenotenje. Preiskovanje varnostnih incidentov ni sistematično urejeno. Obstaja več mehanizmov za nadzor kakovosti, vključno s pritožbenim sistemom, nadzori na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti ter postopki akreditacije in certificiranja.
Izredni strokovni nadzor se pogosto osredotoča le na posameznika, ne na celoten sistem, kar vodi v kulturo strahu in ne-prijavljanja napak. Potrebna je uvedba pravične kulture, kjer je odgovoren le tisti, ki zavedno ravna lahkomiselno. V ta namen se razvijajo rešitve za vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji v zdravstvu.