Zdravstvene ustanove, ki bi morale biti zatočišča miru in zdravja, se vse pogosteje soočajo z neprijetno resničnostjo nasilja nad svojim osebjem. Nedavni dogodek na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, kjer so zaposleni in varnostniki obvladali moškega, ki je izkazoval nasilno vedenje, je znova osvetlil perečo problematiko varnosti v bolnišnicah. Ta incident, ki se je zgodil le pol leta po podobnem dogodku v Urgentnem centru iste bolnišnice, kjer je bil zdravnik poškodovan, medicinska sestra pa je zaradi šoka doživela infarkt, je sprožil ponoven poziv k ukrepom za zagotavljanje varnosti tako zaposlenih kot bolnikov.
Nasilje v zdravstvenih ustanovah: Statistika in resničnost
Prizori iz celjske bolnišnice niso osamljeni. Zdravniška zbornica Slovenije je že ob januarskem dogodku izrazila pretresenost in ostro obsodila vsakršno nasilje, pri čemer zagovarja ničelno toleranco do tovrstnih izpadov v zdravstvenih ustanovah in širše v družbi. Zbornica poudarja, da ima zdravstveno osebje, enako kot vsi drugi zaposleni, pravico do varnega in stabilnega delovnega okolja, kar je hkrati tudi predpogoj za kakovostno obravnavo bolnikov.
Podatki iz anket potrjujejo, da je nasilje nad zdravstvenim osebjem resen problem. Anketa med zdravniki in zobozdravniki, izvedena med januarjem in aprilom lani, je razkrila, da je približno četrtina anketiranih prejela grožnje s strani bolnikov, petina pa jih je bila žrtev ali priča fizičnega nasilja, povezanega predvsem s cepljenjem proti covidu-19. Tretjina anketiranih je bila deležna javnega žaljenja zaradi svojih stališč o cepljenju. Podobna anketa, izvedena že leta 2019, je pokazala, da so bili najpogostejši povzročitelji nasilja bolniki in njihovi svojci, vendar je bilo veliko nasilja tudi med sodelavci. Kar 17,22 % anketiranih je bilo žrtev fizičnega nasilja. Dve raziskavi, ki ju je zdravniška zbornica izvedla pred letom 2019, sta prav tako potrdili, da je nasilje nad zdravstvenim osebjem v Sloveniji resen javnozdravstveni problem.
Letos je bilo pri zdravniški zbornici prijavljenih že sedem primerov, lani pa 36. Vendar pa Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja, poudarja, da nedavni dogodki v celjski bolnišnici niso bili prijavljeni, kar nakazuje, da je dejansko število nasilnih incidentov še višje. Zbornica poziva vse, naj primere nasilja prijavijo, saj lahko nudi psihosocialno pomoč in svetovanje za izboljšanje varnosti na delovnem mestu.
Ukrepi za izboljšanje varnosti: Korak naprej, a ne dovolj?
Po januarskem dogodku v celjski bolnišnici so bili sprejeti ukrepi za krepitev varnostnega sistema. Mag. Gregor Kovač, vodja službe za korporativno varnost v celjski bolnišnici, pojasnjuje: "Okrepili smo moštvo, ki skrbi za varnost v bolnišnici, povečali smo število varnostnih obhodov, izboljšali tudi tehnični sistem varovanja." Kljub tem prizadevanjem pa se izkaže, da ti ukrepi očitno ne zadostujejo. Neuradno se že več mesecev govori o nezadostnem številu varnostnikov, prevelikem bolnišničnem kompleksu, ki otežuje učinkovite obhode in hitro posredovanje v primeru izgredov.
Zdravniška zbornica poudarja, da je varnost na delovnem mestu ključna za zagotavljanje kakovostne in prijazne oskrbe bolnikov. Spodbujajo bolnike k aktivni vlogi v preventivi in samooskrbi ter k sodelovanju v procesih zdravljenja in okrevanja, vendar pa nasilje ni in nikoli ne bo sprejemljiv odgovor na frustracije ali težave.
Težave z bolniškimi staleži: Zlorabe ali upravičena odsotnost?
Poleg neposrednega nasilja, se zdravstveni sistem sooča tudi z drugim izzivom: nadzorom nad bolniškimi staleži. Število bolniških odsotnosti v Sloveniji vztrajno narašča, kar povečuje stroške za delodajalce in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Medtem ko so večina bolniških odsotnosti upravičenih, pa prihaja tudi do zlorab, ki bremenijo celotno družbo.
Osebni zdravniki lahko odobrijo bolniški stalež do 30 dni, pri čemer upoštevajo zdravstveno stanje pacienta, pridružene bolezni, naravo dela, socialne okoliščine in strokovna priporočila. V določenih primerih, kot so sezonske epidemije ali na podlagi specialističnih izvidov, lahko stalež odobrijo tudi na daljavo, vendar praviloma le za nekaj dni. Po preteku 30 dni mora podaljšanje odobriti imenovani zdravnik na ZZZS.
V Zdravstvenem domu Ljubljana poudarjajo, da zdravniki pri odločanju o bolniškem staležu vedno upoštevajo strokovno skrb in odgovornost. V sumljivih primerih bolnika raje povabijo na pregled, še posebej, če zahteva bolniški stalež brez jasnih simptomov. Na morebitno zlorabo lahko posumijo, če se pacient ne udeleži kontrolnega pregleda, odsotnost sporoči po preboleli bolezni ali če simptomi trajajo nenavadno dolgo. Prazniki so prav tako čas, ko pacienti pogosto navajajo oteženo dostopnost do ambulant, kar lahko kaže na nepravilnosti.
Sankcije in prihodnost: Iskanje ravnovesja
Če zdravniki neupravičeno odobrijo bolniški stalež, so kazensko in disciplinsko odgovorni. Zdravniška zbornica lahko sproži disciplinski postopek, ki lahko vodi celo do odvzema licence. Kazenski zakonik za ponarejanje uradnih listin, kamor sodijo tudi lažne zdravniške potrditve, predvideva zaporno kazen do treh let. ZZZS lahko izvajalcem, ki bi sistematično neupravičeno odobravali staleže, naloži finančne sankcije ali celo prekine pogodbo.
Po odobritvi bolniškega staleža mora zdravnik bolniku podati ustrezna navodila. Delodajalec ima pravico nadzorovati odsotnost prvih 30 dni. Če sumi na nepravilnosti, lahko zahteva inšpekcijski nadzor ali presojo upravičenosti staleža pri ZZZS. V primeru potrjene zlorabe lahko delodajalec sproži disciplinski postopek.
ZZZS izvaja laične nadzore nad bolniškimi odsotnostmi po preteku 30 dni. V letu 2024 je bilo opravljenih 4.859 nadzorov, pri čemer so bile kršitve ugotovljene v 225 primerih. Najpogostejše oblike zlorab so opravljanje dela med bolniško odsotnostjo, odsotnost od doma in neupoštevanje zdravnikovih navodil.
Sistemske spremembe in mednarodne prakse
Strokovnjaki predlagajo, da bi bolniške staleže namesto osebnih zdravnikov odobravali specialisti medicine dela, ki bolje poznajo delovne pogoje posameznikov. Prav tako bi lahko zaposleni, po vzoru nekaterih evropskih držav, do tri dni odsotnosti uskladili neposredno z delodajalcem, kar bi razbremenilo zdravstveni sistem.
V večini evropskih držav je bolniška praviloma omejena na eno leto, medtem ko v Sloveniji ni časovne omejitve. Zato je nujna sistemska ureditev, ki bi vključevala individualne načrte medicinske rehabilitacije, večjo vlogo strokovnjakov medicine dela ter izboljšane možnosti poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Ministrstvo za zdravje načrtuje ukrepe za zmanjšanje zdravstvenega absentizma, vključno s predvideno omejitvijo trajanja bolniške odsotnosti in spodbudami delodajalcem za prilagoditve delovnih nalog.
V Veliki Britaniji imajo nasilni bolniki v elektronskem kartonu posebno označbo, ki zdravstveno osebje vnaprej opozori na morebitna tveganja. Takšni pristopi bi lahko pripomogli k večji varnosti tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Kultura varnosti in prihodnost
Kljub izzivom, ki jih prinašata nasilje in zlorabe bolniških staležev, se zdravstvene ustanove trudijo krepiti kulturo varnosti. V Splošni bolnišnici Novo mesto je osredotočenost na pacienta in njihove svojce najvišja prioriteta, pri čemer bolnišnica dosledno upošteva mednarodne standarde za zagotavljanje najvišje ravni zdravstvenega varstva.
Vzpostavitev pilotnega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost, ki ga načrtuje ministrstvo za zdravje, predstavlja korak naprej k izboljšanju varnosti v zdravstvu. Ta sistem bo omogočal lažje sporočanje škodljivih dogodkov in spremljanje realizacije ukrepov, s čimer naj bi se povečala varnost bolnikov.
Kljub temu pa je jasno, da reševanje teh problemov zahteva celovit pristop, ki vključuje sodelovanje vseh deležnikov - zdravstvenih delavcev, pacientov, delodajalcev, stroke in odločevalcev. Le s skupnimi močmi bomo lahko ustvarili okolje, kjer bo varnost v bolnišnicah zagotovljena, nasilje pa izkoreninjeno.