Ročno premeščanje bremen predstavlja resno grožnjo za varnost in zdravje delavcev, saj je skoraj vsaka vrsta dela povezana z določeno obliko dvigovanja, prenašanja ali premikanja predmetov. Nepravilno dvigovanje lahko povzroči poškodbe mišic, sklepov in predvsem hrbtenice, kar pogosto vodi v bolečine in poslabšanje zdravstvenega stanja. Bolečine v hrbtu so pogosto znak okvare hrbtenice in so lahko posledica neustreznih ergonomskih razmer na delovnem mestu, prisilnih drž ter ponavljajočih se gibov. Te težave ne prizadenejo le posameznikov, ampak imajo lahko daljnosežne posledice za delavca, delodajalca in celotno organizacijo. Zato je ključnega pomena, da delodajalci namenijo posebno pozornost oceni tveganja in odpravi vseh dejavnikov, ki ogrožajo zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
Razumevanje tveganj in zakonskih zahtev
Pravilno dvigovanje bremen ni le vprašanje dobre prakse, temveč je tudi zakonsko regulirano. Predpisi določajo bistvene zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki je začel veljati 1. avgusta 2024, prinaša pomembne novosti. Določa obveznosti delodajalcev pri dodeljevanju nalog, povezanih z ročnim premeščanjem, ki zajema vsako opravilo, vključujoče dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremen s človeško silo. Ključna novost je obveznost uporabe ustrezne dvižne opreme, kadar je stopnja obremenitve visoka, ter obvezna ocena tveganja po Metodi ključnih kazalnikov (MKK) ali po drugi primerljivi metodi, ki zagotavlja enako raven varnosti in zdravja. Ocena tveganja je postala obvezni del splošne ocene tveganja delovnega mesta.
Obenem je pomembno razumeti, kaj natančno pomeni ročno premeščanje bremen. V skladu s pravilnikom to pomeni vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali nošenje bremena s človeško silo ter druga podobna dela, kot so podpiranje, držanje in ponavljajoči se gibi. Gre torej za fizično delo, ki preobremenjenim delavcem povzroča mišično-kostna obolenja, hkrati pa je tudi najpogostejši vzrok bolniških odsotnosti z dela in delovne invalidnosti.
Ključni koraki za pravilno dvigovanje bremen
Uspeh pri preprečevanju poškodb pri dvigovanju bremen leži v pravilni pripravi in izvedbi. Obstaja nekaj ključnih korakov in priporočil, katerih se je treba držati:
- Načrtujte dvigovanje: Preden se lotite dvigovanja, si vzemite trenutek za načrtovanje. Kam je treba postaviti breme? Ali potrebujete pomoč? Ali obstajajo ovire na poti, kot je odvržen material za zavijanje?
- Preverite okolico in ocenite breme: Prepričajte se, da je pot prosta in brez ovir. Preverite težo bremena in ocenite, ali ga lahko varno dvignete sami ali potrebujete pomoč. Če niste prepričani, raje poiščite pomoč ali uporabite pripomoček za dvigovanje.
- Uporabite ustrezna pomagala: Če je to možno, vedno uporabite ustrezna pomagala za dvigovanje, kot so vozički, dvižne naprave ali pasovi za podporo. Ti pripomočki omogočajo bolj enakomerno porazdelitev teže in zmanjšujejo tveganje za poškodbe. Pred uporabo se prepričajte, da so vsi sestavni deli brez poškodb in pravilno nameščeni.
- Pravilna drža pred dvigovanjem: Stopala postavite narazen v širini bokov za uravnotežen in stabilen položaj. Ozka krila in neustrezna obutev to otežujeta. Ohranite hrbet raven, pri čemer pomaga držanje brade nazaj. Globoko vdihnite, da stabilizirate jedro in pripravite mišice na obremenitev.
- Uporaba nog, ne hrbta: Ko dvigate breme z nizkega položaja, se spustite v kolenih (počep), hrbet pa naj ostane raven. Nikoli ne dvigujte z iztegnjenim hrbtom in nogami. Izogibajte se predklonom; bremena dvigujte iz počepa.
- Breme držite blizu telesa: Ko dvigujete, naj bo breme čim bližje težišču telesa, kolikor časa je to možno. Najtežji del bremena naj bo ob telesu. Ta položaj zmanjšuje obremenitev hrbtenice.
- Dvignite enakomerno, brez sunkovitih gibov: Dviganje naj poteka počasi in enakomerno. Ko začnete z dvigovanjem, dvignite brado. Nadzorujte potek dvigovanja. Izogibajte se sunkovitemu dvigovanju, saj to lahko povzroči nenadne poškodbe mišic in sklepov.
- Izogibanje rotacijam: Pri premikanju se obračajte tako, da premikate stopala. Ne zvijajte zgornjega dela telesa. Vrtenje trupa med držanjem bremena povečuje tveganje za poškodbe mišic in sklepov.
- Dvigovanje z dvema rokama: Uporabite obe roki za boljši nadzor in ravnotežje pri dvigovanju.
- Prijem: Najboljši način prijema je odvisen od razmer in posameznikovih značilnosti, vendar mora biti varen. Prijem, pri katerem ukrivimo prste (naredimo kljuko), je manj utrujajoč od prijema s stegnjenimi prsti.
Dolgoročne posledice in preventivni ukrepi
Nepozornost pri dvigovanju bremen lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz, preveliko obremenjevanje kit in mišičnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev. Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice. Akutni bolečinski sindrom se sicer v večini primerov pozdravi, a se pogosto ponovi. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oziroma do invalidnosti.
V Sloveniji so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti z dela, pri moških pa drugi najpogostejši vzrok. Leta 2021 smo bili zaradi tovrstnih diagnoz na bolniški kar 3.8 milijona dni. Prav tako so bile v letu 2022 najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti prav bolezni mišično-skeletnega sistema. Podobne težave se pojavljajo tudi drugod po Evropi, kjer približno trije od petih delavcev poročajo o težavah v zvezi s kostno-mišičnimi obolenji.
Vloga delodajalcev pri zagotavljanju varnosti
Delodajalci imajo ključno vlogo pri preprečevanju poškodb in ohranjanju zdravja svojih zaposlenih. To vključuje:
- Zagotavljanje ergonomskih delovnih mest: Prilagoditev delovnega okolja in zagotovitev primerne opreme za pomoč pri dvigovanju bremen. Delodajalci morajo delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku ter ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali.
- Usposabljanje zaposlenih: Redna izobraževanja o pravilni tehniki dvigovanja bremen in o značilnostih bremen ter drugih dejavnikih, ki vplivajo na varno delo.
- Ocenjevanje tveganja: Delodajalci morajo s presejalnim testom ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Če presejalni test pokaže tveganje, je potrebna poglobljena ocena tveganja, v kateri se opredelijo ukrepi, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski.
- Pravilna določitev delovnih nalog: Pri določanju delovnih nalog za ročno premeščanje bremen mora delodajalec upoštevati delavčevo telesno zmogljivost, starost in spol ter zdravstvene zmožnosti, določene v zdravniških spričevalih.
- Spodbujanje zdravja in dobrega počutja: Zagotavljanje časa za redne odmore, med katerimi naj delavec zapusti svoje delovno mesto, počiva v primernem položaju ali opravi korektivne vaje raztezanja in sproščanja mišičnih skupin.
- Promocija kulture varnosti: Spodbujanje delavcev, da poročajo o tveganjih ali predlagajo izboljšave delovnih procesov, ter ustvarjanje okolja, kjer se zaposleni počutijo slišane in podprte.
- Fleksibilnost in prilagoditve: Redno menjavanje fizično zahtevnih nalog z lažjimi za zmanjšanje preobremenitev ter posebne prilagoditve dela za zaposlene z zdravstvenimi težavami ali poškodbami.
Inšpektorat za delo je avgusta letos začel izvajati nadzore na tem področju, pri čemer se je izkazalo, da večina manjših delodajalcev ni pravočasno ocenila tveganj in izvedla varnostnih ukrepov v skladu z novimi zahtevami pravilnika. Le majhen odstotek pregledanih delodajalcev je opravil presejalni test ali oceno tveganja.
Krepitev telesa za varno dvigovanje
Preventiva je najboljše zdravilo. Za preprečevanje poškodb pri delu z bremeni je ključnega pomena, da telo ostane močno, gibljivo in stabilno. Krepitev jedra (core stabilnost) podpira hrbtenico in zmanjšuje tveganje za poškodbe spodnjega dela hrbta. Močne noge in zadnjica pomagajo varno dvigovati bremena z nogami namesto hrbta. Krepitev hrbta in ramen pomaga pri stabilizaciji telesa pri nošenju bremen. Gibljivost in raztezanje preprečujeta poškodbe in omogočata pravilno tehniko dvigovanja. Aerobna vadba za vzdržljivost podpira delovanje srca in ožilja ter izboljšuje splošno zmogljivost. Vzdrževanje ravnotežja in koordinacije zmanjša možnost padcev pri delu z bremeni. Redno izvajanje teh vaj in upoštevanje priporočil bo pomagalo ohraniti telo močno, gibljivo in pripravljeno na vsakodnevne obremenitve.
Zavedanje o pomembnosti preventive, ergonomije in pravilnega ravnanja z bremeni ni le koristno, temveč nujno za zdravje posameznika in uspešno delovanje podjetij. Skupaj, tako delavci kot delodajalci, lahko z odgovornim ravnanjem ustvarimo varnejša delovna okolja in bolj kakovostno vsakodnevno življenje.
tags: #nosecnost #dvigovanje #bremen