V današnjem vedno bolj digitaliziranem svetu postaja varnost izdelkov ključnega pomena, še posebej ko gre za spletne nakupe in uporabo različnih digitalnih storitev. Svetovni dan pravic potrošnikov nas opominja na pomen zaščite potrošnikov, saj so ti pogosto najšibkejši člen v verigi, soočeni s pomanjkanjem informacij in znanja o potencialnih nevarnostih. S tem se soočamo z velikimi stroški za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo.
Izzivi na digitalnem trgu: Pomanjkanje informacij in zavajajoče oglaševanje
Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev ter temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična.
Slovenski potrošniki imajo pri tujih ponudnikih največ težav z neskladnostjo blaga in odstopom od pogodbe, ugotavlja Evropski potrošniški center Slovenija (EPC Slovenija). V letu 2025 je prejel skupno 1.753 zahtevkov, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Večinoma so iskali nasvete, v 378 primerih pa je center nudil konkretno pomoč pri reševanju pritožb proti podjetjem s sedežem v drugi državi članici. Slovenski potrošniki so vložili 154 pritožb zoper tuje ponudnike, najpogosteje iz Nemčije in Nizozemske, sledita Španija in Italija. Na drugi strani je EPC Slovenija obravnaval tudi 241 primerov, v katerih so se tuji potrošniki pritožili zoper slovenske ponudnike.
Mreža 29 evropskih potrošniških centrov (EPC) sicer nudi brezplačno pomoč potrošnikom pri čezmejnih sporih s ponudniki iz drugih držav članic EU ter Islandije in Norveške. Če težav s čezmejnim nakupom ne morete rešiti sami, se lahko obrnete po pomoč na EPC Slovenija. Po telefonu (01 400 3729) vam svetujejo ob torkih in četrtkih od 10. do 11. ure.
Svetovnemu dnevu pravic potrošnikov bo namenjen EU Bingo kviz, ki ga pripravljata Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Evropski potrošniški center Slovenije. Potekal bo v ponedeljek, 16. marca, ob 18.00 v Hiši Evropske unije na Dunajski 20 v Ljubljani. Odgovarjali boste na vprašanja o pravicah potrošnikov, Evropski uniji, državah članicah ter evropskih zanimivostih, se zabavali s komikom Sašom Staretom in morda prejeli še nagrado.
Zakonska ureditev in zaščita potrošnikov
Za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov se uporablja horizontalna zakonodaja, ki se ne nanaša samo na določeno področje, ampak se uporablja za različna področja. S tem se uveljavlja zahteva po splošni varnosti proizvodov, ki vsebuje določbe o obveznostih proizvajalcev in distributerjev glede varnosti proizvodov, v pomoč pa je sistem za hitro izmenjavo informacij glede ukrepov na ravni Evropske unije.
Proizvod je skladen z zahtevami uredbe o splošni varnosti proizvodov, kadar izpolnjuje pravila Evropske unije o varnosti proizvodov oziroma zahteve po evropski ali notranji zakonodaji. Vsak nadzorni organ v skupnosti ima, če gre za sprejete ukrepe zaradi varnosti, obvezo, da informacije o tem proizvodu in sprejetih ukrepih priglasi Komisiji prek informacijskega sistema. Komisija na podlagi te priglasitve v sistem Safety Gate obvesti vse nadzorne organe v Evropski uniji o ugotovitvah, nevarnostih v zvezi s proizvodom in sprejetih ukrepih.
- januarja 2023 je stopil v veljavo nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), s katerim se je spremenila tudi ureditev stvarne napake. Ta ni več poimenovana kot stvarna napaka, temveč govorimo o neskladnosti s pogodbo (v praksi gre za to, da izdelek na nek način ni skladen s tistim, ki smo ga naročili). S sprejemom ZVPot-1 so se razlike med neskladnostjo blaga s pogodbo in garancijo bistveno zmanjšale, žal večinoma v škodo potrošnika.
Če ima izdelek napako, lahko poleg garancije uveljavljate tudi neskladnost blaga s pogodbo. Slednjo lahko uveljavljate pri nakupu katerega koli izdelka, če ne deluje, nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. ZVPot-1 uveljavlja hierarhijo oz. obvezno zaporedje jamčevalnih zahtevkov pri uveljavljanju neskladnosti blaga s pogodbo. Tako lahko potrošnik najprej zahteva vzpostavitev skladnosti, torej bodisi popravilo bodisi zamenjavo za nov izdelek - izbira je, razen v določenih primerih, na strani potrošnika. O napaki morate prodajalca obvestiti v roku dveh mesecev od dneva, ko ste neskladnost odkrili, svoje pravice pa lahko uveljavljate v največ dveh letih od prevzema izdelka.
V primeru, da se prodajalec z reklamacijo ne strinja, je od tega, kdaj ste pri prodajalcu izdelek reklamirali, odvisno, kdo mora dokazovati obstoj napake. Če ste izdelek reklamirali v prvem letu od prevzema, je prodajalec tisti, ki mora dokazovati, da je vaša reklamacija neupravičena, torej da je izdelek skladen s pogodbo in nima napake. Če pa ste reklamacijo vložili po preteku enega leta od prevzema izdelka, morate obstoj neskladnosti dokazovati vi.
Če trgovec uveljavljanju neskladnosti s pogodbo ugodi, obstoje neskladnosti torej prizna, je dolžan reklamacijo rešiti tako, kot mu to nalaga zakon.
Pri t. i. tehničnih izdelkih pa lahko uveljavljate tudi pravice z naslova garancije. Pravila o garanciji za brezhibno delovanje izdelka so posebnost slovenskega zakona. Garancija je obveznost, s katero se podjetje zaveže, da vam bo izdelek brezplačno popravilo, zamenjalo ali vrnilo kupnino, kadar izdelek ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu. Garancijo lahko uveljavljate za tiste izdelke, za katere je garancija obvezna, in pa za tiste, za katere je bila dana prostovoljna garancija. Med te izdelke sodijo izdelki za gospodinjsko uporabo (npr. kuhinjski aparati), izdelki avtomobilske in podobne industrije (npr. rezervni deli), proizvodi s področja informacijske tehnologije, radiokomunikacij, avdio- in videotehnike (npr. televizorji, telefoni).
Rok za popravilo izdelka je 30 dni od dneva, ko je proizvajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak. Če napake niso odpravljene v zgoraj navedenem roku, vam mora proizvajalec zamenjati izdelek z enakim, novim in brezhibnim izdelkom. Stroške za material, nadomestne dele, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar ali pri nadomestitvi blaga z novim, plača proizvajalec. Potrošnik, ki je popravilo uveljavljal v trajanju garancijskega roka, s popravilom ne sme imeti nikakršnih stroškov. Podjetje bi mu moralo torej povrniti tudi stroške, ki jih je imel s prevozom.
Zakon določa, da je skupen rok za odpravo napak 30 dni, o številu popravil znotraj tega roka pa zakon ne govori. Če je bil izdelek na popravilu že večkrat, seštejte vse dni, ko je bil na servisu, vključno s sobotami, nedeljami in prazniki. Ne glede na to, ali uveljavljate neskladnost blaga s pogodbo ali garancijo, shranite dokazilo o tem, kdaj ste oddali zahtevek. Če boste prodajalca seznanili z reklamacijo osebno, vam mora izdati potrdilo o sprejeti reklamaciji.
Varnost na spletu in zlonamerna programska oprema
Četudi se o varnosti na spletu dandanes govori vse več, redko pomislimo na to, da se zlonamerna programska oprema ali virus na telefonu lahko pojavita enako hitro in zlahka kot na prenosnem računalniku. En sam obisk nepreverjenega spletnega mesta ali prenos igre z nevarne spletne strani je dovolj, da zaradi okužbe izgubimo vse podatke, ki jih hranimo na telefonu, ali pa okužbe sploh ne zaznamo; program pa deluje v ozadju in prestreže pomembne podatke, kot so uporabniška imena in gesla, klice ali sporočila.
Pametne telefone in tablične računalnike pogosto uporabljamo za dejanja, ki smo jih prej opravljali na računalnikih, npr. za prebiranje elektronske pošte, plačevanje računov prek spletne banke, klepetanje na družbenih omrežjih, igranje igric, prebiranje novic. Za vse to uporabljamo različne aplikacije, ki jih lahko kupimo ali brezplačno naložimo. Z namestitvijo aplikacije z nepreverjenega vira ali dvomljive spletne strani pa poleg zabavne vsebine na svoj telefon lahko naložimo tudi škodljivo programsko opremo. Ob obisku tveganega spletnega mesta na uporabnike pametnih telefonov in tabličnih računalnikov pretijo številne nevarnosti, ki lahko škodujejo naši pametni napravi, to so:
- Zlonamerna programska oprema (malware): Splošen izraz za programsko opremo, ki je zasnovana za škodovanje ali nepooblaščeno dostopanje do računalniških sistemov.
- Vohunska programska oprema (spyware): Brez naše vednosti nadzira vse spletne dejavnosti okužene naprave, naj gre za telefon ali tablični računalnik.
- Spletni črv (worm): Samostojno se širi po računalniških omrežjih in lahko povzroči znatno škodo.
- Lažno predstavljanje (phishing): Pogost način pridobivanja občutljivih osebnih podatkov, ki temelji na zavajanju uporabnikov ob pomoči lažnega predstavljanja. Napadalec se navadno predstavlja kot pomembna in uveljavljena institucija, podjetje ali posameznik ter pod pretvezo lažne identitete, sklicujoč se na nujnost, prepriča uporabnika, da mu posreduje občutljive osebne podatke, npr. številke kreditnih kartic ter gesla ali podatke o drugih računih.
- Bot (botnet): Vrsta zlonamernega programa, ki ga napadalci uporabljajo za povezavo svojega strežnika z opremo napadenega uporabnika.
Veliko večino virusov je težko odkriti in njihovo delovanje sprva zlahka spregledamo. Znaki okužbe so lahko: nenadno zmanjšanje trajanja baterije, slabša zmogljivost, večja količina prenesenih podatkov ali kakršnokoli neobičajno delovanje telefona ali očitnejše pojavljanje napak, kot so denimo nenehna pojavljanja reklamnih oken, prekinjanje klicev in moteno delovanje aplikacij. Vse pogostejša grožnja tako računalnikov kot pametnih naprav so tudi virusni programi, namenjeni kraji osebnih podatkov. Tak virus na telefonu bo spretno zaklenil vse vaše podatke - od fotografij do podatkov v imeniku - in v zameno zahteval odkupnino.
Kvalitetna zaščita pred virusi in drugimi zlonamernimi programi
Danes so uporabnikom na voljo različne možnosti, s katerimi lahko poskrbijo za varnost svojega pametnega telefona. Ena od teh je tudi A1 Protekt, storitev, ki vas opozori, če želite obiskati spletno stran, ki je označena kot zlonamerna. S tem, ko prepreči dostop do spletne strani, onemogoči okužbo vaše naprave še preden pride do možnosti okužbe. A1 Protekt vaš mobilni telefon učinkovito ščiti pred virusi, vohunsko programsko opremo, spletnimi prevarami in zlonamernimi spletnimi naslovi ter zaznane grožnje blokira še preden napadejo vaš pametni telefon in naredijo škodo. Ob vsakem obisku potencialno zlonamerne spletne strani, ki utegne izvajati ali vsebovati nevarne vsebine (od lažnega predstavljanja in zlonamerne programske kode do spletnega črva in robota) opozori svojega uporabnika in tako poskrbi za zaščito telefona.
A1 Protekt je vstopna točka v varno brskanje po spletu. A1 Protekt lahko vklopite na mobilni številki ali fiksni povezavi. Uporabnika opozori, ko skuša obiskati nevarno spletno stran. Vklop ali izklop opcije A1 Protekt je možen na mobilnih, Ultra, mobilni internet (MBB) paketih prek Moj A1 aplikacije (Meni/Varnost na Spletu/A1 Protekt). Na govornem paketu lahko opcijo vklopite tudi prek sporočila SMS s ključno besedo "A1 Protekt" na 4040 (preklic "A1 Protekt STOP"). Prek aplikacije Moj A1 se prijavite v Moj A1. V meniju opcij storitev enostavno deaktivirate. S pomočjo A1 svetovalcev deaktivacijo storitve lahko uredite tudi s klicem na 040 40 40 40 ali na kateremkoli prodajnem mestu A1.
Za brezskrbno uporabo spleta na vseh pametnih napravah A1 Protekt, namenjen in prilagojen tako mobilnim uporabnikom in gospodinjstvom kot majhnim in srednje velikim podjetjem, zagotavlja brezskrbno uporabo interneta ter sočasno poskrbi za dodatno zaščito na omrežju. Z uporabo najsodobnejše tehnologije vas varuje pred nevarnostmi na spletu, naj gre za viruse in zlonamerne programske kode ali potencialno krajo osebnih podatkov, uporabniških imen ter gesel.
Včasih se zgodi, da se virus na telefonu znajde kljub naši previdnosti. V tem primeru z antivirusnim programom ali ročno takoj natančno preglejte vsebino svojega telefona in med seznamom aplikacij preverite, ali je med njimi kak sumljiv program. Dvomljive aplikacije ali drugo okuženo opremo nemudoma odstranite. V kolikor pa to ni mogoče, je najpametneje telefon ponastaviti na tovarniške nastavitve. Ker s tem izbrišemo vse podatke in telefon povrnemo v stanje ob nakupu, je zato osrednjega pomena redno skrbeti za varnostne kopije naših podatkov. V kolikor naš telefon niti po tem ne deluje tako kot prej, ga je najpametneje odnesti na najbližji servis, kjer bodo znova naložili operacijski sistem.
Odslovite virus še preden doseže vaš telefon
Avtorji zlonamernih programskih oprem so pri programiranju vse bolj spretni in kljub pazljivosti pri obiskovanju spletnih mest ali nalaganju aplikacij je včasih težko s popolno gotovostjo vedeti, ali je obisk izbranega spletnega mesta varen ali ne. Ker pa brez spleta dandanes težko delamo - naj gre za uporabo elektronske pošte ali dostopanja do novic - je skrb za varnost obiskanih spletnih mest zato lažje prepustiti preverjeni in učinkoviti varnostni opremi.
Previdnost pri spletnih nakupih: Prepoznavanje lažnih spletnih trgovin
Na SI-CERT beležimo povečano število prijav lažnih spletnih trgovin, ki ponujajo obutev znanih blagovnih znamk po občutno nižjih cenah. Hkrati zavajajo, da gre za slovenske trgovce oz. slovenske distributerje, na način, da v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija. Goljufi izkoriščajo čas hladnega vremena, november pa je že tako ali tako mesec nakupov. Prevaranti pozorno spremljajo vse modne trende in sledijo povpraševanju ter prilagajajo svoje lažne spletne trgovine. Tokrat so šli še korak dlje in lažnim trgovinam dodali »lokalno noto«, tako v naslovu spletne strani poleg imena trgovine vidimo tudi »slovenija«, »slovenia« oz. »ljubljana«. Le nekaj lažnih spletnih trgovin. Prevaranti vsak dan postavijo kakšno novo ali pa ji samo malo spremenijo ime. Naj poudarimo, da to niso slovenska podjetja, kljub ‘slovenskemu’ imenu v naslovu spletne strani. Seznam lažnih spletnih trgovin je vse daljši, saj goljufi vsak dan postavljajo nove lažne spletne trgovine.
Artikli so na teh straneh na voljo po občutno nižjih cenah, kar je že na prvi pogled sumljivo, saj gre za znane in drage blagovne znamke. Poleg tega so kljub ‘znižanjem’, vsi modeli na zalogi in dobavljivi takoj, kljub temu, da imajo trgovci težave z dobavami praktično na vseh področjih. Samo dva klika sta potrebna na strani whois.domaintools.com in vidimo, da so domene spletnih strani precej mlade, zakupljene pred nekaj meseci ali tedni. Vizualno so si te lažne trgovine precej podobne, prav tako so, z izjemo imena trgovine, praktično prekopirani njihovi opisi in vsa ostala vsebina na strani. Zanimiva je njihova Izjava o zasebnosti, ki je kopirana iz legitimne spletne trgovine s čevlji. Strani prav tako ne navajajo podatkov o prodajalcu oziroma podjetju ter kontaktnih podatkov. Na voljo je le kontaktni obrazec.
V praktično vseh zaznanih lažnih trgovinah navajajo možnost plačila s kreditno kartico ali po povzetju. Pri postopku plačila s kreditno kartico svoje podatke posredujete neznanemu podjetju, saj nikjer ni navedeno, katero podjetje sploh stoji v ozadju. Tudi plačilo po povzetju ne zagotavlja, da gre za varen nakup. Ta paket s ponaredkom je prejela ena izmed uporabnic, ki je naročeno plačala po povzetju.
Pred nakupom si zato vedno vzemite dve minuti in preverite spletno trgovino. Ker ni enega samega znaka, ki kaže na lažno trgovino, je potrebno kombinirati in preveriti več sumljivih znakov.
Kaj se zgodi, če v taki trgovini kaj naročim in tudi plačam?
Denar in podatke bančne kartice v tem primeru posredujete neposredno goljufom prek plačilnega obrazca. Verjetno pa boste prejeli ceneni ponaredek, plastično igračo ali celo prazen paket.
Ali se s plačilom po povzetju zavarujem pred prevaro?
Ne. Plačilo po povzetju ne zagotavlja varnega nakupa, saj lahko kljub naknadnemu plačilu prejmete prazno pošiljko, ponaredek ali plastično igračo.
Kje preverim domeno spletne strani?
Domeno spletne strani preverite na spletni strani whois.domaintools.com.
Kako na podlagi domene ocenim, ali gre za legitimno ali lažno spletno trgovino?
Starost domene nam pove, koliko časa spletna stran obstaja. Če se na strani hvalijo z dolgoletno tradicijo, domena pa je bila zakupljena pred nekaj dnevi, nam to daje jasen znak, da gre za prevaro.
Kaj lahko storim, če sem nakupoval v taki trgovini?
Plačanega blaga verjetno ne boste dobili (ali pa boste prejeli povsem drug, cenen izdelek), obenem pa vas potrošniška zakonodaja ne ščiti, saj gre za ponudnike izven EU oz. podjetje sploh ne obstaja. Pri plačilu po povzetju je pogosto zaskrbljeno vprašanje kupcev, ali so lahko podatki njihove bančne kartice zlorabljeni, kar pa ni verjetno, zato dodatno ukrepanje na banki ni potrebno. Nasprotno pa v primeru plačila s kreditno kartico, na SI-CERT svetujemo preventiven preklic le-te. Pri nakupih na spletnih mestih, ki niso vredna zaupanja, je namreč možnost kasnejše zlorabe podatkov precej višja. Prav tako svetujemo, da se uporabniki pri svoji banki pozanimajo glede možnosti povračila, t.i. chargeback postopek. Več informacij o tem, kam se lahko obrnete po pomoč, najdete na povezavi.
V sodobnem digitalnem svetu, kjer vsakodnevno odkrivamo nove spletne strani in trgovine, sta varnost in zaupanje izjemno pomembna. Zato je ključno, da se naučimo natančno preverjati lažne spletne strani in trgovine, preden se lotimo spletnega nakupovanja. Lažne spletne trgovine so le na videz prave trgovine z atraktivnimi slikami, za katerim ne stoji legitimno podjetje. Nakupi na teh straneh so zelo tvegani, saj kupec po plačilu naročenega blaga verjetno ne bo prejel. Poleg tega obstaja nevarnost zlorabe podatkov kreditne kartice in posledične izgube večje količine denarja. Pogosto so težave tudi z izdelki - kupec lahko prejme ponaredek, ki ga carina zaseže in uniči, ali pa popolnoma neuporabno blago.
Namen lažnih spletnih trgovin je običajno prevara uporabnikov za finančno korist. Takšne strani pogosto uporabljajo različne taktike za pridobivanje denarja ali osebnih podatkov.
- Kraja denarja: Prevaranti ustvarijo lažno trgovino, da uporabnike prepričajo v nakup neobstoječih izdelkov.
- Distribucija zlonamerne programske opreme: Obiskovalci lažnih trgovin so lahko izpostavljeni škodljivi programski opremi (npr. virusom, vohunskim programom).
Upoštevajte 7 osnovnih korakov za pregled spletnih strani:
- Preverite naslov URL: Če domena uporablja nenavadno končnico ali je podobna imenu priznane trgovine z majhnimi razlikami, je to lahko znak prevare. Naslov URL naj ne vsebuje nenavadnih znakov ali slovničnih napak. Lažne strani pogosto uporabljajo podobne naslove kot legitimne, a z rahlimi spremembami (npr.
www.znanatrgovina.si.sluzbenaspletna.comnamestowww.znanatrgovina.si). - Preverite varnostne certifikate: HTTPS zagotavlja bistveno višjo raven varnosti, zasebnosti in zaupnosti.
- Bodite pozorni na cene: Če so cene izdelkov bistveno nižje od običajnih, popusti so neobičajno visoki, je to lahko past za privabljanje kupcev.
- Ocenite kakovost vsebine: Pogoste slovnične napake, slabe slike ali nepopolni opisi so znak, da stran morda ni legitimna. Prevaranti so vse boljši, spletne strani postajajo identične. Z razvojem AI postajajo prevarantske spletne trgovine identične pravim.
- Preverite mnenja: Preverite mnenja na drugih spletnih straneh, saj lažne trgovine pogosto prikazujejo ponarejena ali pretirano pozitivna mnenja. Dragocen vir informacij so lahko družbena omrežja in spletni forumi, saj uporabniki običajno na tak ali drugačen način delijo slabe izkušnje.
- Iskanje kontaktnih podatkov: Preverite, ali stran navaja kontaktne podatke podjetja, fizični naslov in davčno številko. Pomanjkanje teh informacij je velik rdeči alarm.
- Preverite starost domene: Kot je že omenjeno, lahko starost domene na spletni strani kot je whois.domaintools.com, razkrije, ali je spletna stran nova ali obstaja že dlje časa.
S preverjanjem teh znakov lahko zmanjšate tveganje nakupa v lažni spletni trgovini. Če spletne trgovine ne poznate, v njej kupujete prvič ali pa se vam preprosto zdi »sumljiva«, se je dobro pozanimati o izkušnjah drugih kupcev.
Varnost materialov v stiku z živili
Poleg varnosti izdelkov na splošno, je izjemno pomembna tudi varnost materialov, ki prihajajo v stik z živili. Med te materiale sodijo različni gospodinjski izdelki: kuhinjska in namizna posoda in pribor (npr. posoda za kuhanje in shranjevanje, pribor za pripravo in serviranje hrane, kozarci, krožniki), deli gospodinjskih aparatov za pripravo in shranjevanje hrane, ki prihajajo v neposreden stik z živili (npr. mešalniki, rezalniki, hladilnik), različna embalaža za živila (npr. plastenke za pijače, škatle, pločevinke). Sem sodijo tudi deli strojev in opreme za predelavo živil (npr. transportni trakovi, mešalne posode), tiskarske barve za embalažo, zamaški, tesnila, lepila, voski, ionsko izmenjevalne smole, ki se uporabljajo v živilski industriji, vreče za sadje in zelenjavo… skratka vse, kar prihaja v stik s hrano pri njeni pridelavi in predelavi, pripravi in shranjevanju.
Gre za veliko raznovrstnih materialov: aktivne in inteligentne materiale in izdelke, lepila, keramiko, pluto, gumo, steklo, smole za ionsko izmenjavo, kovine in zlitine, papir in lepenko, plastične mase, tiskarske barve, regenerirano celulozo, silikone, tekstil, lake in premaze, voske in les.
Varnost in inertnost materialov v stiku z živili
Kakšni morajo biti ti materiali, da njihova uporaba ne bo ogrožala zdravja, spremenila sestave, videza in okusa živil, je predpisano v Evropski zakonodaji, ki je dostopna na spletu. Pri nas se zakonodaja na področju materialov v stiku z živili obravnava na Ministrstvu za zdravje, nadzor nad izvajanjem zakonodaje pa izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Skladnost materialov in izdelkov v stiku z živili z zakonodajo (in tudi s standardi ter strokovnimi priporočili) ugotavlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Za vse materiale in izdelke veljajo osnovna splošna pravila: morajo biti izdelani v skladu z dobro proizvodno prakso, njihove sestavine (pri normalnih in predvidljivih pogojih uporabe) pa ne smejo prehajati v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi; povzročale nesprejemljivo spremembo v sestavi živil; ali poslabšanje organoleptičnih lastnosti živil (krovna Uredba 1935/2004, Uredba o dobri proizvodni praksi 2023/2006). Med drugim je pomembno tudi, da označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka ne zavaja potrošnikov. Uredba 1935/2004 predpisuje, da morajo biti materiali in izdelki, ko še niso v stiku z živili, kadar se dajo v promet opremljeni z besedilom „za stik s živili“ ali s posebno oznako, kar zadeva njihovo uporabo (npr. avtomat za kavo, steklenica za vino, jušna žlica) ali pa z znakom na sliki 1.
Specifične zahteve za posamezne materiale
Ker žal noben material ni popolnoma inerten, sestavine materialov v različnih količinah prehajajo v živila. Prehajanje (pri plastičnih materialih temu prehajanju pravimo migracija, pri kovinskih materialih pa sproščanje) različnih snovi iz materialov v živila je odvisno od samega materiala, od vrste živila, ki z materialom prihaja v stik, od časa stika in temperature živila, ter od razmerja med površino materiala in prostornino živila. Kakšne so koncentracije snovi, ki so se iz materialov sprostile v živila, ki pa ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, je navedeno v specifični zakonodaji, ki je za zdaj na voljo le za plastične in keramične materiale, reciklirano plastiko, aktivno in inteligentno embalažo ter regenerirano celulozo (to so t.i. harmonizirani materiali). Za ostale materiale ni specifičnih zahtev, seveda pa morajo biti varni (za vse materiale veljajo zahteve zgoraj navedene Krovne uredbe 1935/2004 in Uredbe o dobri proizvodni praksi 2023/2006).
Nekatere evropske države imajo za neharmonizirane materiale nacionalno zakonodajo. Slovenija nima nacionalne zakonodaje za neharmonizirane materiale, ki bi določala mejne vrednosti za specifično migracijo snovi.
Za neharmonizirane materiale so v veliko pomoč dokumenti Sveta Evrope. Svet Evrope je sprejel krovni dokument Resolucijo za (neharmonizirane) materiale, ki je ekvivalentna krovni evropski Uredbi 1935/2004. Svet Evrope in Evropska komisija na področju materialov v stiku z živili dobro sodelujeta, tehnični vodniki Sveta Evrope in priporočila pa niso pravno obvezujoči. Industrija in strokovna javnost jih vseeno upošteva, ker predstavljajo najnovejša dognanja na področju materialov v stiku z živili, njihovo upoštevanje pa omogoča boljšo varnost neharmoniziranih materialov.
Na voljo so Tehnični vodnik za papir v stiku z živili, Tehnični vodnik za podporno dokumentacijo za ugotavljanje skladnosti in varnosti materialov ter Tehnični vodnik za kovine in zlitine v stiku z živili. V pomoč pa sta tudi multianalitska metoda za tiskarske barve in dokument o sproščanju kovin iz emajla.
Preskušanje materialov v stiku z živili iz uradnega nadzora in za različne stranke pri nas opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je tudi slovenski referenčni laboratorij za materiale v stiku z živili. Znanstveno in tehnično pomoč na področju preskušanja materialov v stiku z živili nudi Evropski referenčni laboratorij za materiale v stiku z živili. Z njim v sklopu mreže referenčnih laboratorijev za materiale v stiku z živili sodeluje tudi naš Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano.
Znanstveniki EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) pripravljajo znanstvena priporočila za Evropsko komisijo in nacionalne zakonodajalce glede varnosti snovi, ki se uporabljajo v materialih v stiku z živili in za Evropsko komisijo pripravijo znanstvena priporočila glede morebitnih specifičnih vprašanj na tem področju. V sklopu EFSA deluje znanstvena mreža.
Poleg tega, da so materiali varni, je tudi pomembno, da jih uporabljamo na varen način. Zavedanje o teh vidikih je ključno za zagotavljanje varnosti tako potrošnikov kot kakovosti živil, s katerimi prihajajo v stik.
tags: #nosecnost #in #brezplacni #izdelki