Prvo trimesečje nosečnosti predstavlja obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki lahko vplivajo na počutje bodoče mamice. Medtem ko nekatere ženske v tem času doživljajo val veselja in vznemirjenja, se druge soočajo s skrbmi, dvomi in negotovostjo. Zavedanje teh izzivov in razumevanje njihovih vzrokov je ključno za ohranjanje dobrega duševnega zdravja ter zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj nerojenega otroka.
Čustvene in psihološke spremembe v prvem trimesečju
Mama se lahko pri soočanju s spremembami, ki jih prineseta nosečnost in priprava na porod, doživlja stisko. Pogosti so dvomi v lastno materinstvo in sposobnost: »kako bom kot mama poskrbela za dojenčka?«. Ženske se lahko soočajo z razočaranjem nad telesom, ki spreminja svojo obliko, ter s strahom pred izgubo privlačnosti. Poleg tega se v telesu dogajajo tudi hormonske in biokemične spremembe, kar telo še dodatno vrže iz ustaljenega tira navad.
Te stiske, če ostanejo neizrečene in jih mamice nosijo v sebi, postanejo breme, s katerim je zelo težko živeti. Če se to ponavlja daljše obdobje in so prisotni še znaki povečane utrujenosti, motnje spanja, motnje hranjenja (prenajedanje ali neješčost), izguba interesa za dejavnosti, ki so mamico prej zanimale in jih je počela z veseljem, je treba pomisliti tudi na možnost začetka depresije. Depresija v nosečnosti je pogosto posledica strahu v zvezi s spremembo življenjskega sloga. V zadnjem trimesečju nosečnosti, ko se porod vedno bolj približuje, depresijo povzročajo skrbi in strahovi o rojstvu, kar lahko negativno vpliva na duševno stanje. Depresija v nosečnosti lahko, poleg splošnih znakov depresije, zapostavlja prenatalno nego. Depresija v nosečnosti ne vpliva le na mater, temveč tudi na še nerojenega otroka. Depresija lahko upočasni rast otroka ali povzroči prezgodnji porod.
Misli in čustva, ki vas obdajajo, je pomembno dati na plan in o njih spregovoriti. Ustvarite si prostor, kjer se lahko pogovorite in pridobite podporo. Ta prostor je lahko vaš partner, prijateljica, starši, zdravnica ali terapevt. Pri vsem tem pa je ključno vzpostavljati ravnovesje med negativnimi občutki.
V prvem trimesečju se zarodek iz oplojene celice razvije do velikosti breskve. Zarodku zrastejo roke, noge, lasje, nohti. Prične se formirati črevesje, srčni utrip postane močnejši (na prvem ginekološkem pregledu ga že lahko slišite), začnejo se razvijati možgani, mišice, formirajo se bele krvničke. Nosečnica lahko občuti napetost v dojkah, čuden občutek v spodnjem delu trebuha, utrujenost. To so simptomi, ki so normalni. Pojavljajo pa se lahko tudi jutranja slabost, slab apetit, vrtoglavice, omotica, bruhanje, izčrpanost, nespečnost, palpitacije, mrazenje, tiščanje navzdol, krvavitev.
Strah pred porodom in njegova obvladovanja
Negotovost in strah pred porodom sta normalna. Najpogostejša sta strah pred bolečino in strah, da bi se otrok poškodoval med porodom. Maternica je sestavljena iz vzdolžnih in progastih mišic. Ob porodu te mišične skupine zagotovijo, da otroka potisnemo ven, zato moramo te mišice imeti sproščene. Če niste sproščeni, se mišice lahko zakrčijo, kar lahko okrepi bolečino in povečuje strah in napetost. Močna napetost lahko ovira pretok krvi v maternico in k otroku.
Kaj narediti, da se strah vsaj malo ublaži in pomiri? V prvem koraku je najprej potrebna odločitev, da res želite ublažiti strah. Nato je potrebna aktivnost. Aktivnost v smislu iskanja odgovorov na vprašanja, ki se porajajo ob razmišljanju o porodu, bolečini, zapletih pri zdravnikih, ginekologih, prijateljicah, ki že imajo izkušnjo poroda, iskanja informacij po internetu, udeležiti se šole za starše, hoditi na redne preglede, pozanimati se o različnih postopkih poroda (naravni, v vodi, stoje, z epiduralno injekcijo …), kateri je najbolj primeren za vas, kakšen je postopek pri popadkih, kako poteka sprejem v porodnišnici, storiti vse za čim jasnejšo sliko. In pogovor o tem.
Tudi obisk izbrane porodnišnice in seznanitev z osebjem pred porodom pomaga. To, da veste, kako si lahko pomagate, na primer z dihanjem in sprostitvenimi tehnikami, zmanjšuje občutek nemoči. Umirja naj vas tudi misel, da je to izkušnjo preživelo že ogromno žensk. Vsakemu človeku pa v stiski največ pomeni iskren pogovor. Spremljati mamico, ji stati ob strani in z njo zdržati tudi, če se želi še stotič pogovoriti o zapletih, pomeni varnost in zaupanje in s tem pride tudi pomiritev. Zaupen odnos s partnerjem omogoča varnost, pripadnost in ljubezen, ki ju mamica v takih trenutkih še kako potrebuje. Prav tako kot je vsaka ženska unikat zase, tudi nobena nosečnost ni popolnoma enaka drugi. Nekatere so v tem obdobju neprestano vesele in se jim zdi, da vidijo svet popolnoma v drugih barvah. Druge se soočajo z neprestanimi čustvenimi nihanji, kar zna biti za njihove najbližje precej obremenjujoče. Tretje opazijo, da so jih začele motiti stvari, na katere prej še pomislile niso. Da, čustva so zanimiva stvar in zdi se, da pri vsaki izvabijo nekaj povsem drugega. "Take sploh ne poznam, ne vem, kaj ji je," je pogost stavek, ki ga lahko slišimo od njihovih partnerjev, a tako pač je. Nosečnost je posebno, a dragoceno obdobje in prav takšnega je treba sprejeti, z vsem, kar prinese.
Tehnike sproščanja - Trebušno dihanje
Pet ključnih čustvenih stanj v nosečnosti
Skozi leta številnih raziskav se je izkazalo, da se nosečnica sooča s petimi čustvenimi stanji, kar pravzaprav pripisujejo hormonskim spremembam. Seveda te veliko bolj občutijo tiste ženske, ki so občutljive na nihanja estrogena in progesterona. A pri tem pravil ni. Spomnimo se samo na tako imenovani PMS oziroma predmenstrualni sindrom, ki ga nekatere ženske in posledično njihovi partnerji močno čutijo, druge pa prav nič. Zato je tudi v nosečnosti podobno.
Nosečnice imajo v obdobju pričakovanja otroka precej skrbi.
Strah: Strah je čustvo, ki ga občasno začutijo prav vse ženske. Prvič se lahko pojavi že takrat, ko zagledajo na testu nosečnosti dve črtici. "Noseča sem, kaj pa zdaj?" Ali pa: "Bova sploh zmogla?!" V prvem trimesečju se rad pojavi tudi strah pred spontanim splavom ali pa da bodo s svojim vedenjem na kakršen koli način škodile otroku. V drugem trimesečju se začnejo skrbi, ki se dotikajo predvsem vprašanj, ali bodo znale biti dobre mame in ali se bodo zmogle spopasti z vsemi novostmi, ki jih bo otrok prinesel. Ob koncu nosečnosti pa običajno pride na plano strah pred porodom, ki je nekaj običajnega. Seveda je strah povsem normalno čustvo, pozornost mu moramo nameniti le, če nosečnico popolnoma preplavi in jo ohromi.
Anksioznost: Anksioznost ali tesnoba hodita z roko v roki, kar je v tem obdobju nekaj povsem normalnega. Nosečnici omogočita, da poskrbi za še nerojeno dete, da se obvari pred nevarnostmi in da prisluhne čutu zase in dojenčka tudi po porodu. Gre za refleks, ki omogoča preživetje. Po drugi strani pa je treba biti pozoren v primerih, kjer anksioznost nosečnico povsem preplavi in postane zanjo neobvladljiva. To vpliva tudi na nerojenega otroka, ki začuti njeno stisko, saj je z mamo povezan preko telesa. Raziskave so pokazale, da ima otrok prekomerno anksiozne mame veliko pogosteje težave z imunskim sistemom v primerjavi z otroki s sproščenimi mamami.
Pozabljivost: Težave s koncentracijo, pozabljivost, izmuzljive misli so v obdobju nosečnosti precej pogoste, na podlagi tovrstnih malih težav se je oblikoval tudi pojem "nosečniški možgani". Nekatere raziskave so potrdile, da se zmedenost in pozabljivost, ki se radi pojavljata tudi v poporodnem obdobju, zgodita zaradi povišanih ravni progesterona. Poleg tega svoje dodata tudi stres, ki spremlja tako veliko življenjsko prelomnico, in pomanjkanje spanja.
Žalost in jokavost: Nenadni napadi joka v nekaterih bolj ali manj čustvenih trenutkih so za nosečnice nekaj običajnega, kar pripisujejo predvsem hormonskim spremembam. Nosečnica se v tem obdobju čustveno 'prebudi', kar pomeni, da narava poskrbi, da postane bolj čuteča. Nič ni narobe z občasnimi čustvenimi izlivi, pozornost pa je treba posvetiti v primerih, če je jokavost zelo pogosta. V tem primeru gre lahko tudi za predporodno depresijo, ki prizadene približno 10 odstotkov bodočih mamic.
Težave s telesno podobo: So nosečnice, ki svoje telesne spremembe sprejemajo z veliko mero navdušenja, in so tudi takšne, ki si niso všeč, kar je veliko odvisno tudi od njene samopodobe. Velike spremembe v videzu prineseta zlasti drug in tretji trimester, ko začne ženska pospešeno pridobivati kilograme, trebuh postaja vse večji, prsi pa se počasi pripravljajo na funkcijo dojenja. Velikokrat pride še do oteklosti obraza in okončin, kar nekaterim zbuja nelagodne občutke. Počutijo se neprivlačne in neprimerne.
Vpliv stresa na nosečnost in razvoj otroka
Znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomembnost duševnega počutja nosečnice za potek nosečnosti in razvoj otroka. Stres, ki ga doživlja nosečnica, lahko vpliva na hormonske spremembe v njenem telesu, vključno s povišano ravnijo kortizola. Ti hormoni lahko vplivajo na črevesne mikrobe matere, te spremembe pa se lahko prenesejo na otroka. Dojenčkov mikrobiom, oziroma edinstvena mešanica črevesnih bakterij, se začne oblikovati že pred rojstvom.
Raziskava, ki so jo opravili na kolumbijski univerzi (New York), prinaša nova spoznanja o stresu. Izkazalo se je, da nosečnice pod stresom rojevajo prezgodaj, njihovi otroci pa imajo pogosteje ADHD (motnjo pozornosti in koncentracije). “Maternica je dom razvijajočega se otroka, enako (ali celo bolj) pomemben kot tisti, v katerega vstopi po rojstvu,” pravi prof. dr. Catherine Monk iz Univerze Columbia. Analiza podatkov je pokazala, da je bilo 17 odstotkov nosečnic redno pod velikim psihološkim stresom, pri njih pa je bilo izrazito več klinično izražene depresije in anksioznosti. Fizično obremenjene nosečnice z višjim krvnim tlakom in večjim kaloričnim vnosom pogosteje rodijo prezgodaj. Pri njih je imel plod slabše pospeševanje srčnega utripa, kar je pokazatelj počasnejšega razvoja centralnega živčnega sistema. Pri psihološko bolj obremenjenih nosečnicah je bilo po porodu več zapletov kot pri fizično bolj obremenjenih nosečnicah.
Študija Univerze v Pittsburghu je pokazala, da nosečnice, ki doživljajo visoko raven stresa, pogosteje rodijo otroke, ki kasneje kažejo simptome ADHD in agresije - učinke, ki trajajo še dolgo v adolescenco. Čeprav stres posamezniki doživljamo vsak drugače, je vojna ena od stresnih okoliščin, v katerih se večina ljudi ne počuti lagodno. Vpliv stresa pri materi na plod je sicer neposredno zelo težko preučevati pri človeku, saj nosečnic v eksperimentalne namene ni etično načrtno izpostavljati stresu. Vemo, da je stres poseben fiziološki odgovor, ki se odvija prek tako imenovane stresne osi (hipotalamus-hipofiza-nadledvični žlezi), kar se odrazi v povečani ravni glukokortikoidnih hormonov (kortizol). Posteljica ima kot prva obrambna črta ploda pred zunanjimi vplivi encime, ki razgrajujejo stresne hormone, da ne prehajajo posteljice in tako ne pridejo v otrokov krvni obtok. Prihaja tudi do sprememb v genskem zapisu, kar imenujemo epigenetski mehanizmi.
Pri živalih so ugotovili, da imajo potomci, katerih mame so bile v stresu v obdobju brejosti, dvignjeno raven stresnih hormonov v krvi, se vedejo bolj agresivno in so se pri njih že pojavile nekatere spremembe v morfologiji možganov. Predel možganov - hipokampus, ki ga povezujejo s spominskimi funkcijami in zbranostjo, je bil denimo slabše oživčen. Povezave (sinapse) med živčnimi celicami so bile oslabljene, bilo jih je manj, kar so povezali s slabšimi učnimi zmožnostmi teh živali. Spremembe so se pojavile tudi v predelu možganov, ki je povezan z nadzorom čustev. Poleg tega je veliko raziskav ugotovilo celo tveganje za povečano telesno težo in bolezni srca in ožilja.
Tradicionalna kitajska medicina in prva trimesečja
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) ponuja celostni pristop k ohranjanju zdravja med nosečnostjo. V prvem trimesečju nosečnosti, ki je ključno obdobje za razvoj otroka, TKM poudarja pomen nežnosti in umirjenosti. Nosečnica mora postaviti sebe in otroka na prvo mesto. Po tradicionalni kitajski medicini se življenje nosečnice odraža na otroku. Zato je priporočljivo upočasniti ritem življenja. Stres namreč vpliva na delovanje telesa in na prekrvavitev maternice.
Telesno aktivnost je potrebno prilagoditi posameznici. V prvem trimesečju TKM svetuje, da se izogibate spolnemu odnosu, saj spolni odnos porablja ledvično energijo, ki pa je tista, ki hrani otroka. Pomembno je, da uživate več manjših obrokov preko dneva. Obroki naj bodo raznoliki, topli. Izogibajte se surovemu sadju (razen jabolkom), surovi zelenjavi, vsem napitkom, ki dvigujejo budnost (zeleni čaj, črni čaj, kava). Če imate težave s slabostjo, pijte ingverjev čaj po požirkih. V času nosečnosti je potrebno poskrbeti tudi za hranila za kvalitetno kri. Anemija je ena najpogostejših težav v času nosečnosti. Uživajte žižole (sušene ali v kompotu), govejo juho (predvsem se svetuje v času nosečnosti čim več juh), govedino, kuhana jajca (račja ali gosja so boljša od kokošjih). Pri hrani je pomembno, da je lokalna in sezonska, po možnosti ekološke pridelave. Poslušajte svoje telo, saj vam najbolje pove, kaj mu paše v določenem obdobju. Vonj se med nosečnostjo izostri in lahko povzroča slabosti. Pomembno je, da redno odvajate blato (enkrat do dvakrat dnevno). Če se pojavlja zaprtost, je potrebno ustrezno reagirati s prehrano.
V primeru simptomov, kot so jutranja slabost, slab apetit, vrtoglavica, omotica, bruhanje, izčrpanost, nespečnost, palpitacije, mrazenje, tiščanje navzdol, krvavitev, TKM svetuje redno izvajanje akupunkture. Akupunktura se navadno izvaja enkrat tedensko do 12. tedna nosečnosti. Najpomembnejše obdobje je med 7. in 12. tednom nosečnosti, saj takrat pride do spremembe hormonske slike v telesu in je največ možnosti za spontani splav. Pomembno je, da poskrbite zase in za otroka.
Podpora in ukrepi za obvladovanje stresa
Čeprav nihče ne more odpraviti vsega stresa, zlasti med nosečnostjo, pa lahko majhne spremembe pomagajo ublažiti njegove učinke. Priznavanje in obravnava duševnih stisk v obporodnem obdobju postajata vse bolj pomemben del predporodne prakse.
Ustvarjanje podpornega okolja: Zaupen odnos s partnerjem omogoča varnost, pripadnost in ljubezen, ki ju mamica v takih trenutkih še kako potrebuje. Prav tako je pomembna podpora prijateljev, družine in strokovnega osebja. Ženske, ki so pod hudim stresom, imajo lahko več zapletov med nosečnostjo, zato je socialna podpora ključnega pomena. Ko so socialno podporo domačih in okolja statistično izenačili po skupinah, je učinek stresa na prezgodnji porod izginil.
Zdrav življenjski slog: Prehrana, bogata z vlakninami, lahko pomaga ohranjati zdrav črevesni mikrobiom in pomaga tudi pri lajšanju stresa. V prehrano poskušajte vključiti fižol in lečo, jagodičevje, čebulo in česen, beluše ter fermentirano hrano (npr. jogurt, kefir). Redna telesna dejavnost nedvomno pozitivno vpliva na telesno in psihično počutje; ohranja telesno pripravljenost, ustrezno telesno maso, zmanjšuje stres, dviguje samozavest in samopodobo. Nosečnice, ki so redno telesno dejavne, izražajo bolj pozitivna čustva, so boljšega razpoloženja in imajo manj nosečniških tegob kot telesno nedejavne nosečnice.
Postavljanje meja: Od stresa na delovnem mestu do družabnih obveznosti in neželenih starševskih nasvetov - nosečnost se lahko zdi kot odprto povabilo k preobremenitvi. Ustvarite meje, tako fizične kot čustvene, ki vam bodo pomagale ostati prizemljeni. Prosite za pomoč. Delegirajte. Recite ne.
Nosečnost in poporodno obdobje torej predstavljata čas številnih pozitivnih čustev, lahko pa je to obdobje polno stresa, skrbi in celotne palete negativnega čustvovanja. Zavedanje teh izzivov, iskanje podpore in sprejemanje zdravega načina življenja so ključni koraki k bolj mirni in srečni nosečnosti.