Vsako poletje, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije ter povečane nevarnosti delovnih nesreč. Ne glede na to, ali se delo opravlja v notranjih prostorih ali na prostem, imajo temperaturne razmere v delovnem okolju ključno vlogo pri zdravju, dobrem počutju in delovni učinkovitosti zaposlenih. Zato je ključnega pomena, da delodajalci ustrezno ocenijo tveganja in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravju neškodljivega delovnega okolja.
Zakonska ureditev in mejne temperature
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih natančno določa zahteve, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih. V 25. členu omenjenega pravilnika je določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur ali drugih virov toplote višje. V takšnih primerih mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija. Pri izpolnjevanju teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
Za delovna mesta na prostem veljajo nekoliko drugačna pravila, ki so bila s spremembami pravilnika v Uradnem listu RS št. 53/2025 dodatno poostrena. Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka, višji od 30° C, se lahko izvajajo samo pod pogojem, če imajo delavci najmanj na vsaki dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Nova ureditev velja od 12. julija 2025.
Tveganja visokih temperatur na delovnem mestu
Visoke temperature lahko resno ogrozijo zdravje in varnost delavcev. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože, kar je zlasti učinkovito pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem, kar poslabša naravno ohlajanje telesa. Telesna temperatura se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo.
Nedavne raziskave, kot je bila opravljena v Kaliforniji na vzorcu 11 milijonov delavcev med leti 2001 in 2018, so pokazale, da visoke temperature bistveno povečajo možnost za poškodbe na delovnem mestu, ne glede na to, ali se delo opravlja v notranjih prostorih ali na prostem. Na dneve, ko so temperature presegle 32℃, so imeli delavci med 6 % in 9 % večjo možnost, da se bodo poškodovali na delovnem mestu, kot ob dnevih, ko je bila temperatura med 10-15 ℃. Ob dnevih, ko so beležili temperature višje od 38 ℃, pa se je tveganje povečalo za 10 % - 15 %. Zaskrbljujoče je, da so se ti procenti močno povečali tudi pri delavcih, ki ne delajo na prostem. V proizvodnjah so na primer ob dnevih, kjer je temperatura zunaj presegla 35℃, imeli verjetnost za nezgode pri delu kar za 7 % višje, kot ob hladnejših dneh. Vzrok temu je lahko tudi to, da večina večjih proizvodnih objektov nima urejenega hlajenja, pregreti delavci pa so tako podvrženi mnogim tveganjem, ne glede na lokacijo dela. Vročina sama vpliva na človekovo fiziologijo, mišljenje in sposobnost spopadati se z vsakodnevnimi nalogami in zadolžitvami. Prav zaradi tega hitreje pride do napak ali slabe presoje, kar lahko vodi do delovnih nezgod in posledično do velikih stroškov za delodajalca.
Najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah je toplotni udar, ki terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 stopinj Celzija ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč.
Visoke temperature lahko negativno vplivajo tudi na potek določenih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, in lahko povzročijo dehidracijo. Posebej ogroženi so starejši od 50 let, kronični bolniki, delavci s čezmerno telesno težo ter delavci, ki opravljajo delo na prostem.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. To vključuje preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
V Izjavi o varnosti z oceno tveganja mora delodajalec oceniti tveganja, povezana z vročino, in določiti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost in zdravje delavcev. Ta dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami, in je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.
Med ukrepi, ki jih lahko delodajalec izvede, so lahko tudi začasne narave, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Ti vključujejo:
- Prerazporeditev delovnega časa: Delo naj se organizira tako, da se opravlja v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah, ko so temperature nižje. Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil, da se izogiba najtoplejšim uram dneva.
- Krajši delovni čas: Skrajšanje trajanja delovnega dne v času visokih temperatur.
- Pogostejši in daljši odmori med delovnim časom: Zagotavljanje zadostnih intervalov za počitek in regeneracijo.
- Ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov: Zagotavljanje zadostne količine vode in drugih brezalkoholnih pijač za hidracijo. Pri dolgotrajnem potenju (več kot dve uri) je treba delavcem zagotoviti napitke s primerno količino elektrolitov.
- Zmanjšanje intenzivnosti dela: Prilagoditev zahtevnosti nalog glede na temperaturne pogoje. Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo lahko potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi.
- Zagotavljanje senčenja in hlajenja: Pri delu na prostem je treba zagotoviti premično senco ali nadstreške. V zaprtih prostorih je treba zagotoviti ustrezno prezračevanje ali klimatske naprave.
- Ponudba ustrezne osebne varovalne opreme: Oblačila, ki pokrijejo čim več kože, omogočajo dihanje kože in so izdelana iz materialov, ki odvajajo vlago.
- Možnost občasnega umika v hladen prostor: Zagotavljanje dostopa do klimatiziranih ali drugače ohlajenih prostorov za kratkotrajno ohladitev.
- Obveščanje o UV-indeksu: Delodajalec mora zaposlene vsak dan obveščati o indeksu UV in zagotavljati ustrezno zaščito pred soncem, vključno z uporabo kreme za zaščito pred UV-žarki.
Skrajni ukrep je lahko prekinitev delovnega procesa, če drugi ukrepi zaradi narave delovnega procesa niso izvedljivi ali zadostni.
Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati.
Vloga zaposlenih in predstavnikov delavcev
Zaposleni imajo pravico in dolžnost obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti ali okvari, ki bi lahko ogrozila njihovo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika.
Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Vendar pa je treba vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Inšpektorat RS za delo pa ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, razen za kardiovaskularne bolnike ali druge ranljive skupine.
Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Lahko od delodajalca zahtevajo sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Priporočljivo je, da so zahtevni in od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za zagotavljanje predpisanih temperatur v prostorih.
'Normal' Human Body Temperature Has Changed In The Last Century | TIME
Statistika in kršitve
Na podlagi podatkov Inšpektorata RS za delo se je med letoma 2020 do junija 2025 zabeležilo 1176 kršitev prvega odstavka 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa obveznost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje skladno z oceno tveganja. To kaže na dejstvo, da številni delodajalci toplotne obremenitve še vedno ne prepoznavajo kot dejavnika tveganja ali pa ne izvajajo zadostnih ukrepov za njihovo obvladovanje.
Podnebne spremembe in prihodnost dela v vročini
Kljub vse bolj opaznim podnebnim spremembam Slovenija doslej ni imela specifičnega predpisa, ki bi v času vročinskih valov določal preventivne ukrepe za delovna mesta na prostem. Zato je ZSSS od ministrstva za delo že od leta 2017 naprej vselej zahtevala, naj s predpisom določi preventivne ukrepe za zaščito zdravja in življenja delavk ter delavcev, ki v ekstremnih temperaturah in na soncu delajo na prostem. Novosti v Pravilniku, ki veljajo od julija 2025, so pomemben korak v tej smeri.
Delo v vročini je zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši izziv, zato je pomembno, da se delovna mesta prilagodijo novim razmeram. Delodajalci morajo biti proaktivni pri ocenjevanju tveganj in izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov, zaposleni pa morajo biti ozaveščeni o svojih pravicah in dolžnostih. Le s skupnim prizadevanjem lahko zagotovimo varno in zdravo delovno okolje tudi v času najvišjih poletnih temperatur.
tags: #nosecnost #in #visoke #temperature