Splošna bolnišnica Jesenice je v središču ene največjih korupcijskih afer v slovenskem zdravstvu, ki se nanaša na večmilijonski posel čiščenja in drugih storitev, ki ga je pridobilo podjetje ISS Facility Services. Višje sodišče je nedavno ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca Mateja Oštirja in odločilo, da se morajo upoštevati dokazi, ki so bili sprva izločeni. Ti dokazi, predvsem obremenilna elektronska sporočila, kažejo na prirejen javni razpis in sumljive spremembe pogojev tik pred njegovo objavo, s čimer naj bi bilo podjetje ISS favorizirano pred drugimi potencialnimi ponudniki. Afera sega v leto 2010, ko je bila sklenjena sporna pogodba, vredna več milijonov evrov, ki je poleg čiščenja vključevala tudi receptorske storitve, nadzor prihodov in odhodov ter zagotavljanje požarne varnosti.
Obremenilni dokazi: Elektronska sporočila razkrivajo ozadje razpisa
Ključni dokazi v tej obsežni preiskavi so elektronska sporočila, ki so jih pred kratkim razkrili v oddaji 24UR. Ta sporočila, pridobljena z nekdanjega službenega računalnika ene od obtoženih, Zdenke Kramar, nekdanje pomočnice direktorja Splošne bolnišnice Jesenice za področje zdravstvene nege in oskrbe, kažejo na tesno sodelovanje med bolnišnico in podjetjem ISS Facility Services že pred samo objavo javnega razpisa. Sprva so bili ti dokazi s strani sodnice na prvi stopnji izločeni, saj naj bi predstavljali poseg v zasebnost obtožene Kramarjeve. Vendar je višje sodišče to odločitev spremenilo, s čimer je odprlo pot nadaljevanju sodnega procesa z upoštevanjem teh ključnih dokazov.
V obrazložitvi odločitve je višje sodišče poudarilo, da "Splošna bolnišnica Jesenice ni mogla in ne smela prezreti dokazov". Dodali so, da je "poseg v podatke iz strežnika oškodovanke sorazmeren v primerjavi s težo zatrjevanega posega v pravico do komunikacijske zasebnosti obtožene Kramarjeve in drugih obtožencev, prav tako pa tudi do pacientov SB Jesenice". Ta odločitev poudarja pomen celovitega vpogleda v dokazno gradivo pri obravnavi tako resnih obtožb.
Elektronska korespondenca med zaposlenimi v bolnišnici in podjetjem ISS nedvoumno kaže na poseben položaj podjetja ISS v okviru javnega razpisa. Mesec dni pred objavo razpisa je Zdenka Kramar sodelavcu poslala elektronsko sporočilo z zadevo "jr ISS", kar najverjetneje predstavlja okrajšavo za "javni razpis ISS". Še več, mapa z datotekami za javni razpis na njenem službenem računalniku je bila poimenovana "JR ISS 2010". V istem času, torej še pred objavo javnega razpisa, je v bolnišnico prispela tudi elektronska pošta Franje Meže Nereks, zaposlene v podjetju ISS in soobdolžene. V njej je Kramarjevi sporočila, "da je pregledala dokumentacijo, ki pa bi jo bilo potrebno precej spremeniti".
Podrobnejši vpogled v računalniške lastnosti enega od dokumentov razpisne dokumentacije, ki se je nahajal na računalniku Kramarjeve, potrjuje, da sta tako Franja Meža Nereks kot soobtožena Binka Dedić spreminjali razpisne pogoje. Avtorica dokumenta je bila namreč Meža Nareks. Iz ostalih elektronskih sporočil je razvidno, da so zadnje spremembe iz podjetja ISS v bolnišnico pošiljali še dva dni pred objavo javnega razpisa. Vsebina teh sporočil in sprememb razpisne dokumentacije, ki so jo pomočnici direktorja jeseniške bolnišnice prejemali iz podjetja ISS, nakazujejo na skrbno načrtovano prilagajanje razpisa specifičnim potrebam in zmožnostim podjetja ISS.
Obtožbe in finančne posledice: Milijonska škoda in favoriziranje podjetja
Podjetje ISS Facility Services je v poslih z državo zaslužilo že skoraj 141 milijonov evrov od leta 2003 do danes, kar ga uvršča med ključne izvajalce javnih naročil. Največji delež prihodkov je podjetje ustvarilo z bolnišnico Celje (14,5 milijona evrov), sledijo Splošna bolnišnica Jesenice (12,5 milijona evrov), bolnišnica Slovenj Gradec (okoli 10 milijonov evrov) in klinični center Maribor (okoli 10 milijonov evrov).
Obtožnica v tej aferi bremeni nekdanjega prvega moža Splošne bolnišnice Jesenice Igorja Horvata in njegovo nekdanjo pomočnico Zdenko Kramar kaznivega dejanja zlorabe položaja. Poleg njiju sta obtožena še nekdanji direktor ISS Rudija Zupan, prokuristka ISS Franjo Meža Nereks in vodja poslovne enote ISS v jeseniški bolnišnici Binka Dedić, ki jim je očitana pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Vseh pet obtoženih je na predobravnavnem naroku krivdo zanikalo, prav tako pa tudi predstavnik obtoženega mariborskega podjetja ISS.
Splošna bolnišnica Jesenice naj bi bila s sporazumom s podjetjem ISS, sklenjenim aprila 2010 na podlagi javnega naročila, oškodovana za kar 834.338 evrov. Pogodba, vredna več milijonov evrov, je poleg čiščenja vključevala tudi dodatne storitve, kot so receptorske storitve, nadzor prihodov in odhodov ter zagotavljanje požarne varnosti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bilo podjetje ISS edini ponudnik na razpisu, pri določanju razpisnih pogojev pa naj bi sodelovalo že od samega začetka. To pomeni, da so bili pogoji verjetno skrojeni tako, da jih je lahko izpolnilo le omenjeno podjetje, kar vzbuja dvome o zakonitosti in transparentnosti postopka javnega naročanja.
Pretekli sodni procesi in nadaljnje implikacije
Zanimivo je, da je Delovno in socialno sodišče v preteklosti že obravnavalo del teh dejanj in je Igorja Horvata ter Zdenko Kramarjevo oprostilo očitkov, saj tedaj sodišče teh dokazov ni upoštevalo, sodba pa je že pravnomočna. Ta odločitev zdaj odpira zapleteno pravno vprašanje, saj obstaja možnost, da bosta v kazenski zadevi spoznana za kriva korupcije, medtem ko bi lahko hkrati od države za razrešitev prejela odškodnino. Ta paradoks poudarja pomen celovite presoje vseh dokazov in okoliščin v sodnem postopku.
Člani Sveta javnega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice, pod vodstvom Dušana Krajnika, so spomladi 2014 razrešili Igorja Horvata s funkcije direktorja bolnišnice. Kot razlog so navedli malomarno opravljanje dolžnosti in podali kazensko ovadbo zaradi suma nezakonite porabe javnih sredstev. Ugotovili so namreč, da bolnišnica podjetju ISS plačuje prisotnost 70 delavcem, medtem ko jih pri njih dela v povprečju le 58. Poleg tega naj bi bilo čiščenje bolnišničnih sob in operacijskih dvoran pomanjkljivo, saj naj bi jih nihče strokovno ne nadziral. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da naj bi bolnišnica ISS plačevala tudi za dobavo toaletnega papirja, brisačk, PVC vrečk in zaščitnih sredstev, ki jih slednji niso nikoli dobavili, medtem ko jih je bolnišnica kupovala pri drugih dobaviteljih.
Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, ki ga je v obtožnici izpostavilo Specializirano državno tožilstvo - da je bolnišnica ISS plačevala tudi za receptorske storitve, kamor med drugim spadajo skrb za požarno varnost, nadzor vhoda in izhoda ter evidentiranje vseh obiskov. Te storitve so ključnega pomena za varnost in nemoteno delovanje bolnišnice, zato je njihovo izvajanje s strani zunanjega podjetja, še posebej v primeru sumljivih postopkov javnega naročanja, še toliko bolj problematično.
Primer Splošne bolnišnice Jesenice je znova opozoril na ranljivost sistema javnih naročil in na potrebo po strožjem nadzoru ter večji transparentnosti pri dodeljevanju poslov v javnem sektorju. Obremenilna elektronska korespondenca in spremenjeni razpisni pogoji predstavljajo jasne znake sumljivega ravnanja, ki lahko vodi v korupcijo in oškodovanje javnih sredstev. Odločitev višjega sodišča o upoštevanju dokazov je pomemben korak k razjasnitvi primera in zagotovitvi pravice.
tags: #nosecnost #obremenilna #sluzba