Z začetkom leta 2024 se je v Sloveniji zgodila pomembna sprememba na področju zdravstvenega zavarovanja. Namesto prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Ta sprememba prinaša nove obveznosti in pravice za vse zavarovane osebe, zato je ključnega pomena, da se seznanite z vsemi relevantnimi informacijami. Cilj tega članka je pojasniti naravo novega prispevka, koga zadeva, kako se obračunava in plačuje, ter razjasniti morebitne nejasnosti, ki bi lahko nastale zaradi napačnih interpretacij ali zavajajočih ponudb.

Ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka
Zadnji dan leta 2023, 31. december, je zaznamoval konec prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od 1. januarja 2024 dalje je ta sistem nadomestil obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Pomembno je poudariti, da obvezno zdravstveno zavarovanje po 1. januarju 2024 v celoti (100 %) krije košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanim osebam se zato svetuje, naj ne nasedajo različnim zavajajočim ponudbam, ki bi namigovale na potrebo po sklenitvi dodatnih zdravstvenih zavarovanj z namenom izogibanja plačilom ali doplačilom po tem datumu.
Prvi mesec, za katerega je bilo treba plačati obvezni zdravstveni prispevek, je bil januar 2024, prvo plačilo pa je sledilo v februarju 2024.
Višina in usklajevanje obveznega zdravstvenega prispevka
Za obdobje od meseca marca 2026 (za obračun plač za marec 2026) in naslednje mesece, do vključno februarja 2027, znaša obvezni zdravstveni prispevek 39,36 EUR mesečno. Pomembno je vedeti, da se obvezni zdravstveni prispevek uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca, z rastjo povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister, pristojen za zdravje, najkasneje v februarju, in njegovo višino objavi v Uradnem listu RS.
Neodpisljivost, neodložljivost in neobročno plačilo OZP
Obveznega zdravstvenega prispevka ni mogoče odpisati, odložiti ali plačati po obrokih. Zavarovane osebe so zavezane plačati prispevek, kot je določeno v zakonu. Prenos obveznosti plačila obveznega zdravstvenega prispevka na drugo fizično ali pravno osebo ni mogoč.
Zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka
Za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka so zavezane naslednje kategorije oseb:
1. Zavarovane osebe (navedene so zavarovalne podlage v oklepaju):
- Osebe v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji (001, 013, 016, 029, 034, 084, 085)
- Invalidne osebe zunaj delovnega razmerja na poklicni rehabilitaciji (086)
- Osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije (114)
- Osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa (115)
- Zaposleni pri mednarodnih organizacijah, ustanovah, konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji (008, 020)
- Osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zavarovanja (021)
- Samostojni podjetniki (005)
- Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (019)
- Samozaposleni v drugi državi članici EU (119)
- Vrhunski športniki in vrhunski šahisti (027)
- Družbeniki družb v RS, ki so poslovodne osebe (040)
- Družbeniki družb v drugi državi članici EU, ki so poslovodne osebe (120)
- Samostojni zavezanci - kmetje (051, 052, 053, 054, 064, 065)
- Brezposelne osebe - prejemniki denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje (028)
- Upokojenci (060)
- Prejemniki družinske pokojnine - vdove, vdovci in starši (063)
- Prejemniki poklicne pokojnine (117)
- Upravičenci do nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja (012)
- Upravičenci do starševskega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja (110)
- Uživalci začasnih invalidskih nadomestil v času brezposelnosti (031)
- Prejemniki starševskega nadomestila brez pravice do starševskega dopusta (071)
- Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek (074)
- Družinski člani - zakonci (075, 077, 079)
- Družinski člani - starši (077)
- Osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja (042)
- Tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v RS (043)
- Osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki si same plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (048)
- Osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno (062)
- Družinski člani - zakonci osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v RS in niso zavarovani kot družinski člani te osebe pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja (078)
- Oskrbovalec družinskega člana (093)
2. Republika Slovenija (proračun RS) za naslednje kategorije (navedena je zavarovalna podlaga v oklepaju):
- Vojni upravičenci (vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja) - ne glede na to, po kateri zavarovalni podlagi so sicer zavarovani.
- Osebe, ki jim je priznana pravica do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS).
- Prejemniki trajne denarne socialne pomoči (045).
- Begunci (032).
- Osebe na obveznem psihiatričnem zdravljenju (035).
- Prejemniki nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov (044).
- Uživalci priznavalnin po predpisih o udeležencih vojn (046).
- Obsojenci (056), priporniki (057) in mladoletniki v prevzgojnem domu (058).
- Starši, ki so upravičenci do plačila prispevkov, ko eden od staršev zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok (074).
- Poklicni rejniki (118).

Postopek obračuna in plačila obveznega zdravstvenega prispevka
Glavni delodajalec oziroma izplačevalec, pri katerem zavarovanec prejema edini oziroma pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, prvič obračuna obvezni zdravstveni prispevek pri izplačilu plač, nadomestil oziroma prejemka. Izplačevalec prejemka poroča o odtegljaju na FURS z elektronskim obrazcem REK-O (delodajalec) oziroma REK 1b (izplačevalec pravic iz javnih sredstev).
Odtegljaj obveznega zdravstvenega prispevka od prejemka zavarovanca izvede izplačevalec prejemka:
- Delodajalec od plač in nadomestil.
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od pokojnin.
- Zavod RS za zaposlovanje od denarnih nadomestil za brezposelnost, kadar so bili pred začetkom uveljavljanja te pravice zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
- Center za socialno delo od starševskih nadomestil za osebe, ki so vključene v delovno razmerje, in za upravičence do starševskih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja.
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od nadomestil plač, ki jih izplačuje upravičencem do nadomestil po prenehanju delovnega razmerja ali delavcem v skladu z desetim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih.
- Kapitalska družba za prejemnike poklicnih pokojnin, ki niso zavarovani iz drugega naslova.
- Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije od prejemkov delavcem, upravičencem v primeru insolventnosti delodajalca ali izbrisa delodajalca iz sodnega registra.
Posebne situacije pri plačilu OZP
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje univerzalni plačilni nalog (UPN) naslednjim kategorijam zavarovanih oseb, tako da poveča znesek običajnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje še z obveznim zdravstvenim prispevkom:
- Osebe s stalnim prebivališčem v RS, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki med bivanjem v RS ne morejo uporabljati pravic iz tega naslova (042) - tu so mišljene osebe, ki imajo zdravstveno zavarovanje v tretjih državah (izven držav, za katere veljajo predpisi EU oziroma izven držav, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume, ki urejajo zdravstveno zavarovanje).
- Tujce, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v RS (043).
- Osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki si same plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (048).
- Osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno (062).
- Družinski člani - zakonci, osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v RS in niso zavarovani kot družinski člani te osebe pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja (078).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje univerzalni plačilni nalog (UPN) samo v višini obveznega zdravstvenega prispevka kategorijam zavarovanih oseb, ki ne plačujejo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. To so:
- Družinski člani - zakonci (077).
- Družinski člani - zakonci, ki bivajo v tujini z nosilcem zavarovanja, poslanim na delo v tujino (075).
- Družinski člani - zakonci, zavarovane po nosilcih zavarovanja, ki so slovenski upokojenci s stalnim prebivališčem v državi z bilateralnim sporazumom (079).
- Družinski člani - starši (077).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje univerzalni plačilni nalog (UPN) samo v višini obveznega zdravstvenega prispevka zavarovancem, ki so imeli pri glavnem oziroma edinem delodajalcu oz. izplačevalcu prenizki prejemek za odtegnitev obveznega zdravstvenega prispevka. Gre za podatke, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posredujeta ZPIZ in FURS, in sicer za:
- Zavarovance, pri katerih je ZPIZ glavni izplačevalec.
- Zavarovance, za katere je zavezanec za odtegnitev in plačilo OZP na FURS posredoval podatek o nezmožnosti obračuna OZP na obrazcu REK-neOZP.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je zavarovane osebe, katerim je posredoval univerzalni plačilni nalog (UPN), v mesecu januarju 2024, pisno obvestil o vseh spremembah glede plačevanja prispevkov.
Načini plačila obveznega zdravstvenega prispevka
Prispevek je možno plačati na naslednje načine:
- Z elektronskim računom (uredite v svoji spletni banki).
- S SEPA direktno obremenitvijo (obrazec se nahaja na spletni strani ZZZS).
Zavarovanim osebam se priporoča plačilo z e-računom. Račun v e-obliki prejmejo zavarovane osebe neposredno v spletno banko, kjer ga poravnajo enostavno, brez dodatnega dela (prepisovanja računa za plačilo, sklicev, namena plačila). V primeru, da ne izberejo nobenega od zgoraj navedenih načinov plačevanja, bodo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po pošti prejeli predizpolnjen univerzalni plačilni nalog (UPN).
Finančna uprava Republike Slovenije in samostojni zavezanci
Finančna uprava Republike Slovenije bremeni za obvezni zdravstveni prispevek naslednje samostojne zavezance:
- Samostojni podjetniki (005).
- Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (019).
- Samozaposleni v drugi državi članici EU (119).
- Osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije (114).
- Osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa (115).
- Zaposleni pri mednarodnih organizacijah, ustanovah, konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji (008, 020).
- Osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zavarovanja (021).
- Vrhunski športniki in vrhunski šahisti (027).
- Družbeniki družb v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe (040).
- Družbeniki družb v drugi državi članici EU, ki so poslovodne osebe (120).
- Samostojni zavezanci - kmetje (051, 052, 053, 054, 064, 065).
Ti zavezanci plačujejo prispevek tudi v času, ko del meseca ali celotni mesec prejemajo nadomestilo ali drug dohodek iz naslova obveznih socialnih zavarovanj.
Posledice neplačila prispevka za samostojne zavezance in njihove družinske člane
Samostojnim zavezancem in po njih zavarovanim družinskim članom - zakoncem ali staršem se v primeru dolga iz naslova prispevkov zadržijo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka družinski člani (zakonci ali starši) niso bili samostojni zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če imajo ti dolg, ki jim je nastal kadarkoli v preteklosti iz drugih zavarovanj (ob upoštevanju zastaralnega roka), se pretekli dolg šteje v skupni dolg. Tudi obvezni zdravstveni prispevek se všteva v skupni dolg, in ko ta preseže z zakonom določen limit, pride do zadržanja pravic.
Kritje obveznega zdravstvenega prispevka za socialno ogrožene osebe
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo informacije glede kritja OZP za socialno ogrožene osebe. Novi Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) v 39. členu določa, da imajo pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) materialno ogrožene osebe:
- Upravičenci do denarne socialne pomoči (DSP).
- Upravičenci do varstvenega dodatka (VD).
- Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev DSP, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo.
- Partnerji zgoraj navedenih oseb, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in niso zavarovanci iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
Podobno, kot je doslej veljalo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se OZP ne plača:
- Za otroke, ki so zdravstveno zavarovani kot družinski člani, in niso sami zavarovanci.
- Za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so prejemniki družinske pokojnine (so zavarovanci iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ).
- Za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo zanje oziroma ker starši ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje (so zavarovanci iz 24. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ).
Pravica do plačila OZP, priznana z odločbo centra za socialno delo, se bo izvedla na dva načina:
- Upravičenci, ki imajo dohodke (npr. pokojnina, nadomestilo, plača) bodo OZP plačali iz teh dohodkov, saj bodo zanje OZP morali odvesti izplačevalci dohodkov (npr. ZPIZ, ZRSZ, delodajalec). Zaradi navedenega bodo te osebe upravičene do višje DSP oz. VD (saj bo njihov neto dohodek, ki se upošteva pri izračunu DSP oz. VD, nižji za znesek plačanega OZP).
- Upravičencem, ki so brez dohodkov, od katerih bi se lahko obračunal oziroma odvedel OZP, bo ta prispevek plačala Republika Slovenija. Navedeno primeroma pomeni:
- Zaposlenemu bo delodajalec pri obračunu plače odvedel OZP skupaj z drugimi obveznimi prispevki.
- Upokojencu bo OZP odvedel ZPIZ.
- Prejemniku nadomestila za brezposelnost bo ZRSZ odvedel OZP skupaj z drugimi obveznimi prispevki.
- Odrasli osebi brez dohodkov (npr. brezposelni osebi ali invalidu) bo OZP plačala Republika Slovenija.
Zaradi navedenega bo oseba iz 1., 2. in 3. točke upravičena do višje DSP oz. VD (saj bo njen neto dohodek, ki se upošteva pri izračunu, nižji za plačani OZP), osebi iz 4. točke pa plača OZP Republika Slovenija.
Ko se v družini obema partnerjema OZP odvede od njunih dohodkov, bo družina upravičena do DSP oz. VD v višji višini (za znesek dveh OZP). Če je eden od partnerjev brez dohodkov, bo družina upravičena do DSP oz. VD v višji višini (za znesek enega OZP), hkrati pa bo partnerju brez dohodkov OZP plačala Republika Slovenija. Kot navedeno zgoraj, se OZP za otroke ne plačuje.
Upravičencem do DSP oz. VD, zaradi uvedbe novega OZP ni treba storiti ničesar (npr. na ZPIZ ni treba pošiljati odločb o denarni socialni pomoči oz. varstvenem dodatku, ni treba samo zato vlagati novih vlog na centru za socialno delo).
Kritje obveznega zdravstvenega prispevka za vojne upravičence
Vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja (v nadaljevanju: vojni upravičenci) so na podlagi odločbe upravne enote upravičeni do kritja obveznega zdravstvenega prispevka iz proračuna, če so pridobili do 31.12.2023 pravico do kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma če so od 1.1.2024 dalje pridobili pravico do kritja obveznega zdravstvenega prispevka. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije posreduje podatke o vojnih upravičencih, ki imajo pravico do kritja obveznega zdravstvenega prispevka iz proračuna Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije te podatke posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodu RS za zaposlovanje, ministrstvu, pristojnem…

Plačilo za delo in s tem povezani prispevki
V kontekstu obveznega zdravstvenega prispevka je pomembno razumeti tudi splošne določbe o plačilu za delo, kot jih opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače in morebitnih drugih vrst plačil. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je tako dogovorjeno.
Delavec prejema plačilo za delo, kar pa ne velja nujno za druge vrste plačil (npr. nadomestilo plače). Plača se določa v bruto znesku, od katerega se obračunajo davki in prispevki. Delavci so zavezani plačati dohodnino, delodajalec pa med letom od plače plačuje akontacijo dohodnine. Poleg dohodnine so delavci zavezanci tudi za prispevke za socialno varnost.
Dodatki pri plači se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh). Kolektivne pogodbe lahko določajo tudi dodatke za posebne obremenitve, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu. Višina dodatkov je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Delavcu pripada tudi dodatek za delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Delodajalec mora zagotoviti tudi povračilo stroškov v zvezi z delom, kot so stroški za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter stroški službenih potovanj. Ker gre za stroške in ne zaslužek, se od teh izplačil praviloma ne plačujejo davki in prispevki.

Zaključek
Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka predstavlja pomemben korak k zagotavljanju stabilnega financiranja zdravstvenega sistema v Sloveniji. Z razumevanjem novih določb, obveznosti in pravic lahko vsi zavarovanci lažje navigirajo skozi te spremembe in se izognejo morebitnim nevšečnostim. Ključno je ostati informiran in se zanašati na uradne vire informacij, da bi se izognili zavajajočim ponudbam in zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo.
