V današnji družbi, kjer so človekove pravice in svoboščine cenjene, si ni mogoče predstavljati, da bi bili delavci prisiljeni delati bolni ali poškodovani. Sistem zdravstvenega zavarovanja, ki je eden od stebrov socialne države, zagotavlja pravico do izostanka z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Vendar pa se v praksi pogosto pojavljajo zapletena pravna in etična vprašanja, ki izhajajo iz različnih interesov in funkcij vseh vpletenih deležnikov: delavca, delodajalca in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vsakdo, ki je kdaj zbolel ali se poškodoval, pozna soočanje z bolečinami, negotovostjo in drugimi nevšečnostmi med zdravljenjem. Ob tem je ključno, da delavec pozna svoje pravice in obveznosti v zvezi z odsotnostjo z dela.
Razumevanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela
Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela. Če je razlog zadržanosti bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni. Od vključno 31. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za obdobje zadržanosti od dela od vključno 1. 1. 2024 dalje. Tudi če se je zadržanost od dela začela že pred tem datumom, veljajo nova pravila.
V primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni velja podobno pravilo: nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obstajajo pa tudi specifični primeri, ko nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja že od prvega delovnega dne zadržanosti od dela. To vključuje zadržanost zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, ter zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prav tako je to upravičeno v primerih prostovoljnega darovanja krvi na dan darovanja, ter v primerih sobivanja v bolnišnici ali zdravilišču ob bolnem otroku.
Delodajalec na podlagi tretjega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Za zadržanosti od vključno 81. delovnega dne vloži delodajalec eZahtevek za refundacijo, ki mu priloži dokazilo o izplačilih nadomestil za prvih 80 delovnih dni. ZZZS prizna refundacijo nadomestila ob pogoju, da je o zadržanosti od dela od tega 81. delovnega dne odločal imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija.
V primeru dveh ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja prekinitev med odsotnostma manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (t.i. recidiv). O zadržanosti od dela za čas nadaljnje odsotnosti mora odločati imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija.
Z delavci so glede pravic v prejšnjih dveh odstavkih izenačeni tudi samostojni zavezanci.
Trajanje in podaljšanje pravice do nege in spremstva
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev oziroma rejniku in skrbniku, kadar otroka dejansko neguje in varuje, oziroma zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. To pravico lahko upravičenec uveljavlja do dopolnjenega 18. leta starosti otroka oziroma dokler traja roditeljska pravica.
Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti starš, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 10 koledarskih dni. Za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa traja do 20 koledarskih dni.
Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 40 koledarskih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 20 koledarskih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila za nego otroka v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev. Na predlog strokovnega kolegija za pediatrijo univerzitetnega kliničnega centra lahko imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti, oziroma dokler traja roditeljska pravica. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
Otroci do dopolnjenega 15. leta starosti imajo pravico do spremstva na vsakem potovanju do izvajalca zdravstvenih storitev. Otroci in mladostniki po dopolnjenem 15. letu starosti do 18. leta starosti, ki so težje ali težko duševno ter telesno prizadeti, potrebujejo spremljevalca na vsakem potovanju k izvajalcu zdravstvenih storitev. Pravica do spremstva je torej odvisna od določenega zdravstvenega stanja. Za vsako zavarovano osebo, ki je že dopolnila 15 let starosti, se presoja pravica do spremstva na poti k izvajalcu glede na njeno zdravstveno stanje. Pogoj je tudi, da gre za potovanje v drug kraj. Potrebo po spremstvu ugotovi osebni zdravnik ali od njega pooblaščeni zdravnik, v primerih nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pa tudi drug zdravnik.
Obveznosti delavca in nadzor nad bolniško odsotnostjo
Bistvena obveznost delavca v delovnem razmerju je opravljanje dela. Če te zaradi zdravstvenih razlogov ne more izpolnjevati, sme biti z dela začasno odsoten. Delovno razmerje mu zaradi tega ne preneha, pravico ima do nadomestila plače. Delodajalca mora obvestiti o odsotnosti, kar je bistvena okoliščina, ki vpliva na njegovo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Poskrbeti mora za dokazilo o upravičeni odsotnosti (t. i. bolniški list).
Izbrani osebni zdravnik odloči, ali lahko delavec zaradi svojega zdravstvenega stanja utemeljeno izostane z dela. Ta je na odločitev vezan, ob nestrinjanju pa ima na voljo pravna sredstva, vendar v nobenem primeru ne sme samovoljno izostati z dela zaradi bolezni/poškodbe oziroma tak izostanek ni upravičen. V treh dneh lahko zahteva, da imenovani zdravnik pri ZZZS presodi oceno osebnega zdravnika o nezmožnosti za delo do 30 dni. Če se z njegovo odločbo ne strinja, pa ima možnost pritožbe v petih delovnih dneh.
Osebni zdravnik odloči, od kdaj naprej je delavec upravičeno odsoten z dela, razlog za odsotnost, ali gre za polno ali delno odsotnost z dela, vsebino zdravljenja in kako naj sicer ravna delavec v času zadržanosti od dela - t.i. bolniški red. O začasni nezmožnosti za delo nad 30 delovnih dni z odločbo odloči imenovani zdravnik pri ZZZS.
Ko osebni zdravnik delavcu odpre bolniški stalež, mu posreduje navodila za zdravljenje in običajno ustno tudi preostala navodila, kot so strogo ležanje, počitek, miruje, se izogiba dvigovanju bremen, hladi/greje prizadeto mesto, se sprehaja ipd. Dolžnost osebnega zdravnika je, da delavcu posreduje jasna in nedvoumna navodila za zdravljenje in življenje v času bolniškega staleža. Dolžnost delavca, če je v zvezi z njimi v dvomu, je, da se prepriča o tem, kaj mu je odrejeno/dovoljeno.
Določene omejitve v času bolniškega staleža izhajajo že iz zakonodaje: poleg obveznosti spoštovanja navodil zdravnika še prepovedi opravljanja pridobitnega dela in odpotovanje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma komisije. V skladu s Pravili OZZ mora biti med bolniškim staležem delavec, ki se zdravi doma, na svojem domu. Zdi se enostavno: delavec v bolniškem staležu sme biti le doma ali na zdravljenju, razen če drugače dovoli/odredi zdravnik.
Preverjanje upravičenosti bolniške: Vloga delodajalca, ZZZS in zdravnikov
Prvih 30 dni je nadomestilo plače v celoti breme podjetja, zato ima delodajalec zakonito pravico preveriti upravičenost odsotnosti. Ta pravica delodajalca do nadzora ni omejena zgolj na prvo obdobje bolniške, temveč traja ves čas odsotnosti, dokler je delavec zadržan z dela.
V primerih bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, od 31. delovnega dne dalje strošek izplačevanja nadomestila plače preide v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S tem pa nastopi tudi pravica do preverjanja bolniške s strani ZZZS. Zavod izvaja kontrolo začasne zadržanosti od dela (laično kontrolo), lahko pa za to s pogodbo pooblasti ustrezne pravne ali fizične osebe.
Osebni zdravnik lahko kadar koli oceni, da odsotnost zaposlenega ni več upravičena ali da potrebuje drugo mnenje. V takem primeru pripravi predlog za imenovanega zdravnika ZZZS.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zanaša na analitiko in prijave. Statistika kaže, kje so najpogostejše zlorabe - največ jih odkrijejo pri samozaposlenih. Vsak od teh akterjev ima svoje motive: podjetje brani svojo stroškovno učinkovitost, zdravnik svojo poklicno odgovornost, ZZZS pa vzdržnost javne blagajne.
Delodajalec ima pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov od delavcev v zvezi z njihovo bolniško odsotnostjo za namen obračuna nadomestila plače, organizacije dela, kontrole bolniškega staleža ter uresničevanja drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca (IP) se delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To se nanaša tudi na predložitev ustreznih podatkov o bolniškem staležu, npr. o predvidenem trajanju in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
IP poudarja, da mora biti obdelava vseh osebnih podatkov skladna z načelom najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena. Delodajalec je praviloma upravičen do zbiranja podatkov o režimu gibanja in navodilih zdravnika o ravnanju v času bolniškega staleža, o izbranem osebnem zdravniku, o kontrolnih pregledih, o predvidenem trajanju začasne zadržanosti od dela ter o lokaciji zdravljenja, če so ob tem spoštovana vsa načela varstva osebnih podatkov.
Pravne dileme in rešitve
V času bolniške odsotnosti je nujno držati se navodil osebnega zdravnika, ne glede na morebitno izboljšanje zdravstvenega stanja. Kršitve navodil imajo lahko resne posledice in med drugim vodijo tudi v postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja nalagajo zdravniku, da zavarovancu da navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). Omenjena pravila določajo, da mora zavarovanec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je mogoča ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.
Dokazovanje kršitev bremeni delodajalce, zato se ti za preverjanje kršitev navodil v času bolniškega staleža pogosto odločajo za angažiranje detektivov. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko delodajalec v 30 dneh začne postopek izredne odpovedi. Če je izredna odpoved delavcu vročena, ta nima pravice do odpovednega roka in odpravnine, izgubi pa tudi upravičenost do nadomestila za brezposelnost.
Če imate v času bolniškega staleža nujnejše opravke, ki vam jih zdravstveno stanje dopušča, vam svetujemo, da zaprosite osebnega zdravnika, da izjeme jasno navede v bolniški list.
Vsako vprašanje v zvezi z bolniško odsotnostjo je mogoče tako ali drugače rešiti. Pri tem je najbolje, da se članica oziroma član katerega od sindikatov obrne na brezplačno pravno pomoč v ZSSS.
Če vam bolniške niso podaljšali, vam mora delodajalec bodisi zagotoviti delo bodisi vas poslati na čakanje na delo. Vsekakor se je smiselno takoj z delodajalcem dogovoriti, kaj in kako naprej.
V primeru dolgotrajne ali ponavljajočih se bolniških odsotnosti lahko ostane neizrabljen ves dopust ali njegov del. Letni dopust se lahko izrabi, ko bolniški stalež preneha, in sicer za tekoče leto ter za preteklo leto, če je bil prenesen. Letni dopust, ki ste ga imeli več let nazaj, pa je ugasnil. Za izrabo neizrabljenega letnega dopusta se je treba z delodajalcem dogovoriti, vendar ga izrabite, ko se bolniški stalež prekine, saj ni mogoče biti hkrati na bolniški in hkrati na letnem dopustu. Delodajalec brez soglasja delavca ne more prosto razpolagati z njegovo pravico do dopusta; predvsem pa teh pravic finančno ne more poravnavati na primer z odbitki od plač.
V času bolniške odsotnosti smo ljudje zaradi zdravstvenih težav običajno bolj ranljivi in vznemirjeni. V zvezi z obračunom nadomestil "napak" ni tako malo - včasih gre vendarle zgolj za neznanje računovodske službe delodajalca. Podrobnejši pregledi plačilnih list so vedno koristni, a treba je vedeti, kaj sploh gledati in kako se kakšna zadeva obračuna.
Če je oseba ob prenehanju delovnega razmerja (za določen čas) še vedno na bolniški, lahko prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na tej podlagi uveljavlja pravico do nadomestila, pozneje pa še pravico do nadomestila za brezposelnost pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer, dokler ni spet zmožen za delo.