Premikanje ure dvakrat letno, praksa, ki so jo zahodne civilizacije posvojile pred dobrim stoletjem z namenom boljšega izkoristka dnevne svetlobe in varčevanja z energijo, je postala predmet vse večje kritike. Medtem ko so poleti kazalci premaknjeni uro naprej in pozimi uro nazaj, kar se je prijelo na evropskem in severnoameriškem kontinentu ter v nekaterih predelih Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike, pa se vse bolj pojavljajo pomisleki glede njegovih negativnih posledic. Evropska komisija je v skladu z opravljenim spraševanjem državljanov, ki so podprli odpravo premikanja ure, že predlagala njeno ukinitev. Mnogi vprašani so namreč izrazili, da trpijo zaradi premikanja ure, znanstveniki pa tudi trdijo, da tovrstno umetno premikanje ni v skladu z našim lastnim biološkim ritmom. Vendar pa med akademiki obstajajo tudi nasprotujoča mnenja.
Vpliv na cirkadijski ritem in spanje
Eden od najhujših učinkov premika ure je vpliv na cirkadijski ritem telesa - notranjo uro, ki uravnava cikle spanja in budnosti. Nenadni premik za eno uro naprej spomladi povzroči pomanjkanje spanja, saj posamezniki izgubijo eno uro počitka in se s težavo prilagodijo novemu urniku. Študija, objavljena v reviji Journal of Clinical Sleep Medicine, je pokazala, da se kakovost spanja v dneh po prehodu na poletni čas močno poslabša. Pri ljudeh se skrajša skupni čas spanja in poveča razdrobljenost spanja. Motnje spanja, povezane s premikom ure, so povezane s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke, vključno s srčnimi napadi in kapmi. Raziskava v reviji New England Journal of Medicine je razkrila, da se število srčnih napadov poveča za približno 24 % na ponedeljek po spomladanski menjavi ure. Podobno je študija, objavljena v reviji American Academy of Neurology Journal, pokazala, da se tveganje za ishemično možgansko kap v dveh dneh po prehodu na zimski čas poveča za 8 %.
Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München je eden izmed tistih, ki opozarja na nasprotno. Odprava premikanja ure naj bi po njegovem mnenju prinesla negativne posledice v življenja zahodne civilizacije. Roenneberg trdi, da bi evropska iniciativa utegnila povzročiti »cloxit«, ki bi se zrcalil v povečanem tveganju za diabetes, depresijo, težavah s spanjem in učenjem, kar v njegovih besedah pomeni, da bodo Evropejci postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni. »Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju,« svari Roenneberg in dodaja, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.
Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo »normalen« čas. Dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM Alfred Wiater. »Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč.«
Čeprav svetloba in tema vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, pa se dandanes le malo ljudi ravna po svojem naravnem ritmu. Čas, kdaj vstanejo in kdaj ležejo k počitku zahodnjakom narekuje družbeni čas in osovražene budilke. Vseeno pa bi odprava premikanja ure lahko negativno vplivala na naše vzorce spanja, predvsem ob večerih. Če je poleti dlje časa svetlo, pride kasneje tudi do proizvodnje hormona melatonina, ki vpliva na zaspanost, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati, še opozarja Roenneberg.
Vpliv na duševno zdravje in učinkovitost
Premik ure pomembno vpliva tudi na duševno zdravje. Motnje v spanju lahko poslabšajo simptome tesnobe in depresije, zlasti pri posameznikih, ki so že tako dovzetni za motnje razpoloženja. Poleg tega je premik ure povezan z večjo pojavnostjo sezonske afektivne motnje (SAD) - oblike depresije, povezane s spremembami izpostavljenosti dnevni svetlobi. Študija, objavljena v reviji American Journal of Psychiatry, je pokazala, da se po prehodu na poletni čas poveča število hospitalizacij zaradi depresije in bipolarnih motenj.
Učinki premika ure se poleg zdravja nanašajo tudi na učinkovitost na delovnem mestu in javno varnost. Pomanjkanje spanja zaradi poletnega časa povzroča zmanjšano koncentracijo, počasnejše reakcije in večje število napak na delovnem mestu. Poleg tega je poletni čas povezan s povečanjem števila prometnih nesreč: študija, objavljena v reviji American Economic Journal, je pokazala, da se število prometnih nesreč s smrtnim izidom poveča za približno 6 % v dneh po spomladanskem prehodu.
Kronobiolog Roenneberg opozarja, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil in zato vprašanim ni ponudil pravilnih informacij za tehten premislek o problematiki. Morda bi se anketiranci odločili drugače, če bi ob nepremikanju ure nemudoma pomislili tudi na temačna šolska jutra, ki jih bo prinesel trajni poletni čas, ko bodo šolarji in zaposleni v določenih krajih domovanja morali tudi šest tednov več vstajati ob pomanjkanju sončnih žarkov.
Potovalna medicina in zavarovanja
Poleg vplivov premikanja ure, ki se dotikajo vsakogar, je pomembno omeniti tudi druge vidike, ki vplivajo na naše dobro počutje, zlasti na potovanjih. Na potovanjih smo izpostavljeni drugačnim naravnim, klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, zato je treba potovanje skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja že pred potovanjem, na potovanju in tudi po vrnitvi s potovanja.
Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik oz. dolgotrajen vpliv na zdravje. Če poznamo načine, kako tovrstna tveganja čim bolj zmanjšati in se na poti držimo določenih pravil, nam to omogoči polna potovalna doživetja. Predvsem so pomembna priporočila, kako se na poti lahko izognemo okužbam s hrano in vodo, boleznim, ki se prenašajo z direktnim in indirektnim kontaktom, boleznim, ki jih prenašajo žuželke, kako se zaščititi s cepljenjem oz. z zdravili, ipd. Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega. Zato mora dobiti jasne in izčrpne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke.
V ambulantah za cepljenje in potovalno medicino potnikom glede na destinacijo, trajanje in tip potovanja, zdravnik in/ali medicinska sestra svetujeta glede zaščite lastnega zdravja na potovanju, kar med drugim vključuje različna cepljenja in zaščito proti malariji. Svetovanje prilagodimo tudi glede na zdravstveno stanje posameznika in opravljena dosedanja cepljenja. Najbolj primeren čas za posvet v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino, da lahko zaščito s cepljenjem pred potovanjem še pravočasno opravimo, je 6-8 tednov pred potovanjem oziroma najmanj 1 mesec pred potovanjem.
Pri planiranju potovanja je pomembno, da potnik preveri svoj cepilni status, to so opravljena cepljenja v predšolski in šolski dobi. Zaradi vse večjega pojavljanja ošpic v razvitem in manj razvitem svetu je zaščita pred ošpicami še posebej pomembna. Priporočila glede cepljenja za potnike so, da se zaščitijo proti virusu hepatitisa A in obnovijo zaščito proti tetanusu, v kolikor je od zadnjega cepljenja proti tetanusu minilo več kot 10 let. Za nekatere destinacije pa so priporočena še druga cepljenja, npr. proti tifusu, meningokoknem meningitisu, steklini, otroški paralizi. Obvezno cepljenje, ki ga države lahko zahtevajo, je cepljenje proti rumeni mrzlici.
Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega. Zato mora dobiti jasne in izčrpne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke. Potovalna medicina je ključnega pomena za varno in prijetno potovanje.
Glede na vaše potrebe lahko ob sklenitvi zavarovanja izbirate med dvema oblikama kritij. Glede bolezni Covid-19: »Zavarovanja, sklenjena od 13. 3. 2020 dalje, ne krijejo povrnitve stroškov odpovedi potovanja, ki nastanejo kot posledica izbruha epidemije in/ali pandemije, ki se nanaša na pojav koronavirusa oziroma COVID-19. V primeru, da je do odhoda 15 dni ali manj, lahko sklenete zavarovanje le v 48 urah po sklenitvi pogodbe o potovanju. Štiričlanska družina je v okviru ponudbe »first-minute« rezervirala 10-dnevno dopustovanje v hotelu na Hrvaškem v času poletnih počitnic. Ob sklenitvi so morali polovico zneska plačati vnaprej, ostalo polovico pa bodo poravnali 14 dni pred odhodom. V družini sta dva majhna otroka, ki lahko tik pred odhodom zbolita. V takšnem primeru bo morala celotna družina odpovedati počitnice, stroški odpovedi pa 10 dni pred odhodom znašajo 90 % vrednosti celotnega potovanja. Vsako leto sklenemo Zavarovanje rizika odpovedi potovanj, saj počitnice za našo družino predstavljalo zelo velik strošek. Vsebina objavljena na spletni strani je splošnega informativnega značaja. Da. Da, zavarovanje se lahko sklene na osnovi pogodbe o potovanju med vami in ponudnikom potovalne storitve. Preverjanje identitete zavarovanca je za sklenitev življenjskega zavarovanja nujna. Spremenila so sae imena Infond skladov, ki jih ponujamo v okviru Naložbenih življenjskih zavarovanj. Odslej so vsa imena slovenska, s čimer želijo na Sava Infondu povečati njihovo prepoznavnost in značilnost. Vaše mnenje nam je izjemno pomembno. in izpolnite anketo o naši spletni strani.
Prometna varnost in varnostna razdalja
Poleg premikanja ure in potovalnih vidikov, je pomembno poudariti tudi pomen prometne varnosti. Na varnostno razdaljo so vozniki vse premalo pozorni. Primerna varnostna razdalja omogoča čas za ustrezno predvidevanje, kaj se dogaja pred vozilom, omogoča čas za reagiranje v primerih nevarnosti in omogoča čas za ukrepanje. Vožnja na prekratki varnostni razdalji, največkrat povezana še s preveliko hitrostjo, je žal med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč na slovenskih cestah. Na varnostno razdaljo je treba med vožnjo z višjo hitrostjo še bolj paziti, saj vozimo hitreje kot na drugi. Če voznik, ki vozi pred nami ali pripelje pred nas, sunkovito zmanjša hitrost ali se ustavi, nam le zadostna varnostna razdalja omogoča, da lahko tudi sami pravočasno zmanjšamo hitrost in varno ustavimo! Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nerazmišljanja o dolžini potrebne poti, ki jo njihovo vozilo potrebuje do morebitne zaustavitve. Drugi menijo, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo propustnost ceste in bodo hitreje na cilju. Življenski stili voznikov, njihove osebne vrednote in norme vplivajo na voznikov stil vožnje. Spoštovanje soljudi v prometu, odgovornost do drugih in sebe poraja tudi upoštevanje primerne varnostne razdalje. Na dolžino varnostne razdalje vpliva poznavanje nevarnosti, ki nastanejo zaradi napačnih dejanj v prometu, in zavedanje tveganja. Dobra vožnja vključuje predvidevanje nevarnosti, primerne socialne odnose v prometu (sprejemanje drugih, prijaznost), odstopanja prednosti (obrambno, vljudnostno), in taka vožnja vedno vključuje stalno razmišljanje o nujni varnostni razdalji.
Dolgotrajno sedenje in mišično-kostna obolenja
Omeniti velja tudi evropsko kampanjo »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta« za preprečevanje mišično-kostnih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Vse več delovnih mest v sodobnem svetu vključuje dolgotrajno sedenje - na primer pred računalnikom. Dolgotrajno stanje v istem položaju pomeni tveganje za zdravje, vključno s kostno-mišičnimi obolenji in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami. V poročilu kampanje o dolgotrajnem stanju zvemo, kako pogosta je tovrstna prisilna drža na evropskih delovnih mestih in v katerih panogah ter katere skupine delavcev so najbolj prizadete in kakšne so varne meje dolgotrajnega stanja. Za aktivno in vzdržno delo so predstavljeni učinkoviti ukrepi za zmanjševanje dolgotrajnega stanja ter o prilagoditvah ocene tveganja in preventivnih ukrepov potrebam posameznikov.
Vprašanje premikanja ure, vpliva na zdravje, varnosti na potovanjih in prometne varnosti se prepletajo v širši sliki skrbi za dobro počutje posameznika. Medtem ko se znanstvena skupnost še naprej razhaja glede optimalnega pristopa k uravnavanju časa, je jasno, da je zavedanje o teh vplivih ključnega pomena za sprejemanje informiranih odločitev o lastnem zdravju in varnosti.
tags: #nosecnost #premalo #premikanja