Nosečnost z drugim otrokom prinaša vrsto novih občutkov, vprašanj in pogosto tudi strahov. Medtem ko prva nosečnost pogosto poteka v znamenju odkrivanja in učenja, se pri drugi nosečnosti starši soočajo z drugačnimi izzivi, ki se nanašajo na že obstoječo družinsko dinamiko, časovno usklajevanje ter seveda skrb za zdravje in razvoj novorojenčka. Rojstvo otroka, ki ima prirojene napake ali razvojne nepravilnosti, je za starše izjemno stresno in sproža številne strahove v zvezi s prihodnostjo ter hkrati vprašanja, kaj so morda naredili narobe.
Razumevanje tveganj in prirojenih nepravilnosti
Pogostost pojavljanja prirojenih razvojnih nepravilnosti (kongenitalnih malformacij) v naši populaciji znaša 2-3 odstotke. Te nepravilnosti lahko vplivajo na različne telesne sisteme in organe. Najpogostejše med njimi vključujejo srčne napake, nepravilnosti obraza in ustne votline, nepravilnosti osrednjega živčevja ter razvojne nepravilnosti okončin. Težave, kot so razvojna motnja možganov ali prisotnost le enega očesa (kiklopija) ter zraščene spodnje okončine (sirenomelija), so znane že iz zgodovine, saj so že stari Grki opisovali in upodabljali prirojene napake, pogosto s pripisovanjem mitoloških lastnosti.
Teratologija, veda, ki preučuje vzroke za razvojne nepravilnosti, je doživela resničen razmah šele v drugi polovici 20. stoletja. Prelomno odkritje je bilo leta 1941, ko je avstralski oftalmolog Gregg povezal razvojno nepravilnost oči, ušes in srca z okužbo matere z rdečkami v nosečnosti. Dvadeset let kasneje je v Nemčiji močno poraslo pojavljanje razvojnih nepravilnosti okončin, ki so jih pozneje povezali z uporabo pomirjevala Talidomid v nosečnosti. Jedrsko orožje, uporabljeno v 2. svetovni vojni, je prav tako pokazalo škodljive učinke na plod, kar je najbolj očitno pokazalo v Hirošimi in Nagasakiju, kjer so številne nosečnice splavile ali rodile mrtvorojene otroke.
Teratogene dejavnike danes delimo na genetske in okoljske. Med okoljske teratogene dejavnike spadajo okužbe, radioaktivno sevanje, kemikalije ter določene bolezni nosečnice. Zarodek (plod) je na teratogene v različnih obdobjih nosečnosti različno občutljiv. Največje tveganje za nastanek okvar je v obdobju od tretjega do osmega tedna nosečnosti, ko se razvija večina organov (obdobje organogeneze). Pred tretjim tednom nosečnosti govorimo o učinku »vse ali nič«, kjer teratogeni povzročijo odmrtje zarodka ali pa se poškodbe povsem popravijo brez posledic.
Napake v določenih genih in kromosomske napake so med pogostejšimi vzroki za usodne okvare ploda in spontani splav. Lahko pa povzročajo tudi manjše ali večje razvojne nepravilnosti, ki so združljive z življenjem. Presejalni testi so usmerjeni predvsem v odkrivanje kromosomskih napak, medtem ko ultrazvočni pregled morfologije ploda omogoča odkrivanje nekaterih nepravilnosti, ki so posledica genetskih napak.
Dejavniki tveganja med nosečnostjo
V Sloveniji se v sklopu obveznih nosečniških pregledov izvajajo testiranja za več pomembnih okužb, ki lahko vplivajo na razvoj ploda.
Toksoplazmoza: Gre za bolezen, ki jo povzroča parazit Toxoplasma gondii, prenašajo pa jo predvsem mačke. Ljudje se največkrat okužijo ob stiku z mačkami, uživanju surovega ali premalo kuhanega mesa ter neopranega sadja in zelenjave. V Sloveniji vsaki nosečnici pregledajo kri in na podlagi prisotnosti protiteles ugotavljajo morebitno prebolelo ali svežo okužbo. Če je ženska že prebolela toksoplazmozo, ji ni več treba skrbeti. V primeru, da še ni bila okužena, ji svetujejo izogibanje stiku z mačkami ali redno čiščenje mačjega stranišča z uporabo rokavic, izogibanje surovim mesnim izdelkom, temeljito umivanje svežega sadja in zelenjave ter uporabo rokavic pri delu z zemljo na vrtu.
Hepatitis B (HBV): Nosečnice testirajo tudi za okužbo s hepatitis B virusom (HBV), ki lahko povzroča kronično vnetje jeter (hepatitis), cirozo jeter in karcinom. Bolezen se prenaša s spolnimi odnosi in krvjo. Največje tveganje za okužbo ploda v nosečnosti predstavljajo porod in invazivni posegi (npr. amniocenteza), pri katerih pride do krvavitve.
Sifilis: Sifilis je spolno prenosljiva bolezen, ki je pri nas sicer redka, vendar lahko v nosečnosti povzroča usodne okvare ploda, zato je testiranje obvezno. Bakterija prehaja preko placente in lahko povzroči pozni splav, mrtvorojenost, prirojeni sifilis ali pa se otrok rodi navidezno zdrav in zboli kasneje v življenju. Oblika bolezni je odvisna od časa okužbe matere in stadija bolezni. Prirojeni sifilis se kaže z nizko porodno težo, starikavo kožo, povečanimi bezgavkami, jetri in vranico, zlatenico, anemijo in gnojnim izcedkom. Pogosta je okvara oči, v 50 odstotkih pa povzroči tudi okvaro možganov.
Okužba s HIV: Nosečnica, okužena z virusom HIV, lahko okužbo prenese na otroka. Do okužbe najpogosteje pride med porodom. Prenos okužbe preprečujejo z zdravljenjem nosečnice s protivirusnimi zdravili, izvedbo carskega reza, zdravljenjem otroka s protivirusnimi zdravili in prepovedjo dojenja.
Enterovirusi: Gre za viruse iz skupine enterovirusov, ki pri odraslih večinoma povzročajo blago vročinsko obolenje z znaki prehlada. Ti virusi prehajajo placento, do prenosa okužbe pa lahko pride tudi med samim porodom ali po njem. Okužen novorojenček je običajno nemiren, neješč in ima lahko znake dihalne stiske. Kasneje se lahko razvije huda prizadetost jeter z zlatenico, krvavitvami in odpovedjo drugih notranjih organov ter vnetje srčne mišice, kar lahko vodi v srčno popuščanje, dihalno stisko in v najhujših primerih smrt.
Parvovirus B19: Pri otrocih okužba s tem virusom povzroča tako imenovano »peto bolezen« (kratko vročinsko obolenje, ki mu po latentni fazi sledi pojav izpuščaja). Pri odraslih povzroča vnetje sklepov in sklepno bolečino. Okužba v prvi tretjini nosečnosti povzroča hude okvare zarodka in spontani splav. Kasneje okužba zarodnih celic rdečih krvničk povzroči anemijo ploda, ki lahko vodi v srčno popuščanje in tako imenovani fetalni hidrops.
Varicella zoster virus (VZV): Pri otrocih povzroča značilen mehurčast izpuščaj, norice. Po preboleli okužbi virus ostaja v telesu, ponovna aktivacija virusa pa se kaže kot herpes zoster oziroma pasavec. Za plod je nevarna prva okužba ženske v nosečnosti. V prvih treh mesecih nosečnosti pride redko (eden do dva odstotka) do prenosa virusa na plod. Če se to zgodi, so okvare hude: prirojene napake se kažejo z brazgotinami na koži, okvarami oči, možganov, telesnih okončin in gluhostjo. Če ženska zboli tik pred porodom ali po njem, se pri novorojenčku razvije generalizirana okužba, ki se v 30 odstotkih konča smrtno.
Rdečke (Rubela): Rdečke so virusna bolezen otrok in mladostnikov, ki se kažejo z vročino in izpuščajem. Okužba v prvih dveh mesecih nosečnosti povzroči hude okvare vseh organov zarodka in spontani splav. Kasneje povzroči različne prirojene napake (srčno napako, gluhost, okvare oči, duševno zaostalost, zastoj rasti). Nosečnico, ki je prišla v stik z rdečkami, testirajo. Če s protitelesi v krvi dokažejo svežo okužbo, je to medicinska indikacija za prekinitev nosečnosti.
Citomegalovirus (CMV): CMV je najpogostejši virus, ki se prenaša preko placente (dokazan pri 0,5-4 odstotkih vseh novorojenčkov). Klinični znaki okužbe se pojavijo predvsem pri novorojenčkih mater, ki so se s CMV v nosečnosti okužile prvič. Novorojenček s prirojeno okužbo je zaspan, ima motnje dihanja in krče.
Herpes simplex virus (HSV): Kadar se nosečnica s HSV prvič okuži v nosečnosti, lahko to povzroči splav, prezgodnji porod, manjšo porodno težo, spremembe na koži ter okvare oči in možganov.
Vpliv okoljskih dejavnikov
Poleg okužb, na razvoj ploda vplivajo tudi drugi okoljski dejavniki:
Radioaktivno sevanje: Škodljivost radioaktivnega sevanja za plod se je najbolj očitno pokazala med 2. svetovno vojno, ko so na Nagasaki in Hirošimo odvrgli atomski bombi. Posledično so številne nosečnice splavile ali rodile mrtvorojene otroke.
Zdravila: Bolj raziskani so škodljivi učinki zdravil. Splošno pravilo je, da se v nosečnosti jemanju zdravil izogibamo, razen če je to nujno potrebno in je tveganje za plod manjše od koristi zdravljenja.
Droge in alkohol: Raziskave o škodljivem vplivu drog so pokazale, da lahko povzročijo spontani splav, zastoj rasti, prezgodnji porod ter abstinenčni sindrom po porodu. V kasnejšem obdobju se lahko pokažejo tudi vedenjske motnje, zmanjšana sposobnost koncentracije in slabši spomin. Podobne posledice kot uživanje drog ima tudi uživanje prekomernih količin alkohola v nosečnosti. Pojav značilnih prirojenih nepravilnosti pri plodu, ki jih povzroča izpostavljenost alkoholu, označujemo z imenom FAS (fetalni alkoholni sindrom).
Mehanske sile in strukturne nepravilnosti
Prirojene nepravilnosti lahko povzročajo tudi mehanske sile na plod. Glede na mehanizem nastanka delimo razvojne nepravilnosti na:
Malformacije: Pri malformacijah je prišlo do okvare med razvojem določenega dela telesa, ki je lahko zato odsoten, slabše razvit ali pa je moteno njegovo delovanje (primer je prirojena srčna napaka).
Disrupcije: O disrupcijah govorimo, kadar se je določen organ ali del telesa normalno razvil, nato pa je prišlo do okvare (npr. odmrtje črevesja zaradi zapore žil).
Displazije: Displazije predstavljajo nepravilnosti v rasti in razvoju tkiv.
Deformacije: Deformacije nastanejo zaradi zunanjih mehanskih sil, ki vplivajo na plod, na primer zaradi premalo plodovnice ali nenormalnega položaja ploda v maternici.
Kadar pri zarodku, plodu ali novorojenčku ugotovimo več razvojnih nepravilnosti, poskušamo ugotoviti vzročno povezanost. V primeru, da je skupni vzrok pojasnjen, govorimo o sindromu. Primer je kromosomska napaka trisomija 21, ki povzroča Downov sindrom, za katerega je značilna duševna manjrazvitost, povečana razdalja med očesnimi jamicama in pogostost srčne napake. Če so številne prirojene napake posledica ene začetne nepravilnosti, govorimo o sekvenci. Primer je okvara ledvic, ki povzroči zmanjšano količino plodovnice, ta pa vodi v slabšo razvitost pljuč in deformacije stopal zaradi utesnjenosti.
Vpliv materinih bolezni
Manj znano je, da prirojene nepravilnosti povzročajo tudi nekatere bolezni matere. Vedno bolj razširjena sladkorna bolezen v nosečnosti poveča tveganje za prirojeno srčno napako ter razvoj debelosti in sladkorne bolezni v kasnejšem življenju. Bolezni ščitnice in pomanjkanje joda povzročajo duševno manjrazvitost, pomanjkanje folne kisline pa poveča tveganje za okvare centralnega živčnega sistema.
Prilagajanje na novo družinsko dinamiko
Skrb, kako se boš znašla, ko se bo tvoja družina povečala še za enega člana, je povsem normalna. Mnoge matere izražajo podobne pomisleke, kot jih je delila ena izmed uporabnic: "Noseča sem to bo moj drugi otrok. Vem, da se bo slišalo čudno ampak vseeno me zanima vaše mnenje oz. izkušnje. Drugo nosečnost sva prav tako načrtovala kot prvo vendar zdaj, ko je ratalo sploh nisem tok vesela kot sem mislila, da bom. Pojavlja se strah kako bomo zmogli še z enim otrokom, ga bom imela lahko rada tako kot imam tega, kako uskladiti spanje, dopuste ker je prvi že toliko večji (5 let). Strah me je."
Pomembno je vedeti, da so ti občutki običajni. Mnoge mame, ki imajo otroke z majhno starostno razliko, izražajo podobne skrbi, vendar se sčasoma vse postavi na svoje mesto. Otroci so kot gobe - znanja srkajo na vsakem koraku. Zelo dobro jim je ponuditi didaktične igrače, s katerimi se zamotijo in tudi sami črpajo znanje preko njih.
Uporaba nosilke za dojenčka je lahko zelo praktična, saj omogoča lažje paziti na starejšega otroka. Čeprav je sprva uporaba nekoliko zapletena, se hitro navadiš. Priprava torbe za porodnišnico in vrtec že večer prej lahko olajša jutranjo zmedo. Tudi domača telovadba z otroki je odličen način za ohranjanje telesne pripravljenosti, medtem ko se lahko izogibate vsakodnevnemu sklanjanju pri pospravljanju igrač tako, da jih najprej pometete na kup.
Pomembno je sodelovati, ko se starejši otrok obnaša kot dojenček, saj to pogosto izvira iz potrebe po pozornosti. Občutek krivde, da prvorojencu ne posvečate dovolj pozornosti, je pogost, vendar je pomembno vedeti, da ni dobro zanj, če bi mu ves čas posvečali vso svojo pozornost.
Večplodna nosečnost: Posebnosti in izzivi
Nosečnost z dvojčki ali večplodna nosečnost prinaša specifične izzive, ki zahtevajo dodatno pozornost in pripravo. V zadnjih letih je večplodna nosečnost v porastu, predvsem zaradi napredka v zdravljenju neplodnosti.
Simptomi: Nosečnice z dvojčki pogosto poročajo o intenzivnejših nosečniških težavah, kot je močnejša jutranja slabost. Tiste, ki so noseče drugič, pa opazijo, da je druga nosečnost popolnoma drugačna od prve.
Rast trebuščka: Če nosečniški trebušček raste z večjo hitrostjo, bi lahko posumili na večplodno nosečnost. Ginekolog bo v takem primeru bodoči mamici posvetil več pozornosti. Po 12. tednu nosečnosti lahko natančen ultrazvočni pregled potrdi ali ovrže večplodno nosečnost. Poznejše nosečniške težave so v primeru večplodne nosečnosti prav tako intenzivnejše.
Potrditev: Zgodnji ultrazvočni pregled je najzanesljivejši način za potrditev večplodne nosečnosti. Včasih se lahko zgodi, da se en otroček na prvem ali drugem pregledu še ne vidi ali se dobro skrije. Veliko mamic novico izve šele na pregledu nuhalne svetline v 13. tednu nosečnosti. Ultrazvok je pomemben spremljevalec večplodne nosečnosti, saj omogoča spremljanje poteka nosečnosti in razvoja otrok. Ključno je, da ginekolog natančno določi, za kakšno vrsto dvojčkov gre - enojajčna ali dvojajčna, v skupni ali vsak v svoji posteljici.
Koristni nasveti: Novica o dvojčkih je sprva lahko šokantna. Čeprav se nosečnica počuti odlično, je njeno telo dodatno obremenjeno. Zato je pomembno izogibanje pretiranim naporom, dovoljeni pa so prijetni sprehodi in dejavnosti, ki sproščajo. V primeru slabosti ali drugih težav lahko ginekolog predlaga predčasni bolniški stalež. Prehrana naj bo sveža, zdrava, lahka in uravnotežena. Pri večplodnih nosečnostih je večja možnost slabokrvnosti, zato je pogosto potrebna nadomestitev železa.
Skrb za dvojčke: Raziskave kažejo, da starši dvojčkov pogosto nimajo dovolj informacij o negi in skrbi za dva ali več otrok hkrati. Organizacije za podporo staršem dvojčkov poudarjajo pomen dodatnega izobraževanja, ki lahko pomaga preprečiti poporodno depresijo pri materah. Svetovanje po meri, ki vključuje nasvete o dojenju, negi in iskanju pomoči, je ključnega pomena.
Dvojčki v vrtcu in šoli: Vprašanje, ali dvojčka vpisati v isto ali različne oddelke vrtca ali razreda osnovne šole, je pogosto dilema staršev. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da je za dvojčke pogosto bolje, da ostanejo skupaj, saj jim to olajša prilagajanje na novo okolje. Vendar pa je vsak par dvojčkov individualen, zato je pomembno, da se odločitev sprejme ob posvetu s strokovnjaki in glede na specifične potrebe otrok.
Pravice in podpora staršem v Sloveniji
Država nudi staršem različne oblike podpore v obliki starševskih dopustov in nadomestil.
- Materinski dopust: Traja 105 dni, od tega je 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: Traja 15 koledarskih dni in ga lahko oče izkoristi do tretjega meseca starosti otroka. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), pri čemer je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok se starševski dopust podaljša.
- Starševsko nadomestilo: Znaša 100 odstotkov osnove, vendar je za očetovsko in starševsko nadomestilo določena zgornja meja.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: Eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje otroka, ima pravico do krajšega delovnega časa.
Vsaka nosečnost, še posebej pa druga in vsaka nadaljnja, prinaša nove izzive. Z ustrezno pripravo, informiranostjo in podporo pa se lahko vsaka družina uspešno spopade z njimi in uživa v rasti in razvoju svojih otrok.