Pridobitev nove službe za nedoločen čas je velik korak naprej, ki prinaša stabilnost in varnost. Vendar pa se v tem obdobju pogosto pojavi tudi vprašanje načrtovanja družine. Ko se pred vami odpre novo poglavje v karieri, se naravno pojavi dilema, kdaj je pravi čas za zanositev, da bi uskladili osebne želje z zahtevami delovnega okolja. Ta članek raziskuje različne vidike te pomembne odločitve, upoštevajoč tako osebne kot poklicne vidike, pravne vidike ter izkušnje posameznic, ki so se znašle v podobni situaciji.
Nenapisana pravila in pričakovanja delodajalcev
V slovenskem delovnem okolju pogosto prevladujejo nenapisana pravila in pričakovanja, ki lahko vplivajo na posameznikove odločitve. V forumski razpravi, ki je podlaga temu članku, se večkrat pojavi misel, da bi bilo idealno počakati vsaj eno leto po novi zaposlitvi, preden se pari odločijo za otroka. Glavni razlog za to je želja po tem, da se novozaposlena oseba najprej dokaže v novi vlogi, vzpostavi dobre odnose s sodelavci in dokaže svojo zavezanost podjetju. Strah pred negativnimi odzivi delodajalca, ki bi nosečnost lahko dojemal kot dodatno breme ali strošek, je pogost. Nekateri sogovorniki poudarjajo, da se delodajalci sicer zavedajo, da je nosečnost pri ženskah v rodni dobi pričakovana, vendar pa lahko kljub temu reagirajo neprijetno, če se nosečnost zgodi kmalu po nastopu službe.
"Kolegica mi je povedala, da vsaj eno leto. Rada delam tu, kolektiv je super, tako da ne želim da me opravljajo že drugi mesec službe."
Ta skrb je razumljiva, saj je pridobitev službe za nedoločen čas pogosto rezultat vloženega truda in želje po dolgoročni stabilnosti. Vendar pa je pomembno poudariti, da so te skrbi pogosto povezane z morebitnimi negativnimi scenariji, ki se ne uresničijo vedno.
Pravna perspektiva in pravice zaposlenih
Zakonodaja Republike Slovenije jasno določa pravice zaposlenih, vključno z nosečnicami. Delodajalec nima pravice vplivati na to, kdaj se bo zaposlena odločila za otroka. Prav tako vas ne sme spraševati o načrtih za nosečnost ob nastopu službe, saj so takšna vprašanja v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih.
"Delodajalec nima pravice vplivati na to, kdaj bosta imela otroka. Če pa se ti do njega počutiš odgovorno in bi rajši počakala, je drugo. Se strinjam z xxy, to je vajina odločitev. Preveč je pomembna, da bi se pustili vplivati nadrejenim, za to tudi nima pravne podlage, nite te ne sme o tem spraševati ob nastopu službe."
Delodajalec vam med nosečnostjo in dojenjem ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v izjemnih primerih, kot je na primer prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja. Če je vaše delo v času nosečnosti ali dojenja škodljivo vašemu zdravju ali zdravju otroka, vam je delodajalec dolžan zagotoviti opravljanje drugega, ustreznega dela. V primeru, da ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, imate pravico do nadomestila plače. Prav tako ste upravičeni do nočnega in nadurnega dela le do otrokovega tretjega leta starosti. Vsakršno manj ugodno obravnavanje nosečnic ali staršev je diskriminacija, za katero so predvidene denarne kazni.
Kljub zakonski zaščiti pa se v praksi lahko pojavijo situacije, kjer delodajalci poskušajo zaobiti predpise ali ustvariti neugodno delovno okolje. Nekateri sogovorniki omenjajo, da delodajalci, ki želijo preprečiti nosečnost kmalu po zaposlitvi, začnejo spreminjati urnike, podaljševati delovni čas ali ustvarjati druge ovire, da bi si zaposlena težje uskladila delo z družinskimi obveznostmi.
Biološka ura in osebne želje
Poleg poklicnih vidikov je ključnega pomena tudi upoštevanje biološke ure. Ženske po tridesetem letu starosti pogosto občutijo večji pritisk, saj se možnosti za zanositev lahko zmanjšajo, medtem ko se čas za uresničitev kariernih ciljev in družinskega življenja zdi vse krajši.
"Ne čakaj predolgo, ker potem, ko jih boš imela pa čez 30, pa hipotetično recimo še nič otrok, te bodo pa spraševali, kaj še ni nič… pa boš pod pritiskom, pa morda res ne bi ratalo…. pa ni za govorit kako znajo takšna vprašanja bolet in obremenjevat. Sicer imam srečo, da sem vedno zanosila, ko sem si želela, poznam pa take čakajoče ali neodločne, ki pa jim sedaj ne rata. Tudi biološka ura šteje.."
Ta izjava poudarja, kako pomembno je uskladiti osebne želje z realnostjo. Čakanje na "idealni trenutek" lahko včasih vodi do zamujenih priložnosti in dodatnih skrbi. Nekatere ženske, ki so čakale na idealno službo ali stabilne finančne razmere, so kasneje ugotovile, da je zanositev postala težja.
"Punce! NE ČAKAT! Pismo, če imate vsaj približno urejene stvari, ne čakajte! Sem bila še študentka, ko sem bivšega nagovarjala, da bi imela otročka… Pa je rekel, da naj počakam… in kot pridna punca sem čakala… in čakala… in čakala… In potem me je pustil…. in si z drugo ustvarja družino…. In danes se z mojim zlatim možičkom že več kot leto in pol “trudiva”… pa ne rata.. Inavgusta jih bom imela 30…Če imate željo, če imate dovolj ljubezni, potem ne čakajte… Saj ne veste, kdaj vas bo pikica razveselila s svojo prisotnostjo… Uživajte! In držite pesti, malo tudi zame, za naju… LP! DIAN RITTERS"
Ta močna izpoved poudarja, da življenje piše svoje zgodbe in da idealnih trenutkov pogosto ni. Odločitev za otroka je globoko osebna in zahteva premislek o prioritetah.
Različni pristopi in izkušnje
V forumski razpravi se izoblikuje več različnih stališč glede tega, kdaj je pravi čas za zanositev v novi službi:
- Tisti, ki priporočajo čakanje: Nekateri menijo, da je fer do delodajalca počakati vsaj nekaj mesecev, idealno eno leto, da se novozaposlena izkaže. Navajajo primere, ko so delodajalci nezadovoljni, če zaposlena kmalu zanosi, in priporočajo, da se počaka vsaj do konca poskusne dobe.
- Tisti, ki poudarjajo pravice in osebne želje: Drugi menijo, da je odločitev o otroku izključno osebna in da se je ne bi smelo podrediti pričakovanjem delodajalca, še posebej, ker delodajalci sami pogosto ne zagotavljajo dolgoročne varnosti. Poudarjajo biološko uro in pomembnost uresničitve želje po družini.
- Tisti, ki iščejo kompromise: Nekateri predlagajo, da se že pred zanositvijo začnejo pripravljati na otroka (uživanje folne kisline, obiski pri ginekologu in zobozdravniku), medtem ko se še vedno dela.
Kako se nosečnice lahko pripravijo na psihične spremembe
Ena izmed izkušenj, ki jo delijo, je ta, da je bila kljub temu, da je že v prvih mesecih nove službe povedala, da načrtuje nosečnost, sprejeta pozitivno. Direktor je bil vesel, saj so imeli dovolj časa, da najdejo nadomestilo. To kaže na to, da ne vsi delodajalci reagirajo negativno.
"Jaz sem pred 2 letoma zamenjala službo in sem dala kot pogoj takoj sprejetje za nedoločen čas, kar so mi brez problema naredili. Res, da so me vprašali kdaj načrtujem nosečnost (čeprav to po zakonu o delovnih razmerjih sploh ne bi smeli), vendar jih po drugi strani tudi razumem, saj glede na to da smo majhen kolektiv (5 zaposlenih). POvedala sem, da cca 2 leti ne in sem se tega tudi držala. Danes sem stara 28,5 let in sem včeraj takoj po opravljenem ginekološkem pregledu povedala direktorju, da sem noseča 6 tednov (čeprav, mi je celo ginekolog svetoval da naj še malo počakam). Direktor je bil zelo vesel in je dejal, da je super, da sem povedala tako zgodaj, da bodo imeli čas, da pripeljejo novega človeka kot moje nadomestilo."
Po drugi strani pa nekateri delodajalci izkoristijo morebitne pomisleke glede nosečnosti za pritisk ali celo odpuščanje, kot je razvidno iz komentarjev o spremenjenih urnikih ali občutku, da jih "ne smejo" zapustiti.
Pomisleki glede varstva otrok
Poleg vprašanja nosečnosti se pogosto pojavijo tudi skrbi glede organizacije varstva otrok, še posebej, če oba partnerja delata po neobičajnih urnikih ali ob vikendih.
"Mene bolj kot za nosečnost skrbi, kako bi bilo kasneje z varstvom. Pri nas vrtci delajo do 16.15. Res pa je, da si ogledujem druge sluzbe, seveda, vendar do sedaj nisem zasledila nicesar. Pripravljena bi bila sprejeti sluzbo za manj denarja, z boljsim urnikom. Upam, da bom kaj nasla. Kmalu. Rada bi druzino."
Ta skrb je upravičena, saj je usklajevanje službe in družinskih obveznosti pogosto velik izziv, še posebej v primerih, ko ni na voljo pomoči s strani sorodnikov.
Zaključek: Odločitev je vaša
Končna odločitev o tem, kdaj je pravi čas za zanositev, je izključno vaša in vašega partnerja. Pomembno je, da premislite o svojih osebnih željah, biološki uri, finančni stabilnosti in se hkrati zavedate svojih pravic kot zaposlena. Čeprav se delodajalci včasih obnašajo nepričakovano, je ključno, da se ne pustite zastrašiti s potencialnimi negativnimi scenariji.
Če si močno želite otroka in ste v situaciji, ko imate stabilno službo, ne odlašajte predolgo. Vzemite si čas za pogovor s partnerjem, za raziskovanje možnosti in za pripravo na novorojenčka. Ne pozabite, da je vsaka nosečnost edinstvena, prav tako pa tudi odzivi delodajalcev. Ključno je, da sprejmete odločitev, ki bo za vas in vašo prihodnjo družino najboljša. Če se boste odločili za zanositev kmalu po novi zaposlitvi, bodite pripravljeni na morebitne pogovore z delodajalcem, vendar pa se zavedajte svojih pravic in ne dovolite, da bi vas strah pred negativnimi odzivi odvrnil od uresničitve vaših sanj. V primeru, da se vam zdi, da delodajalec krši vaše pravice, se lahko vedno obrnete na pristojne institucije.
tags: #nova #zaposlitev #in #zanositev