Redni pregledi v obdobju nosečnosti so ključnega pomena tako za ohranjanje zdravja nosečnice kot tudi ploda in kasneje otroka. Z njimi se lahko informiramo, pravočasno prepoznamo morebitne zdravstvene težave in tudi ustrezno ukrepamo. In čeprav večina nosečnosti napreduje brez večjih težav, je vseeno bolje, da opravimo vse potrebne preiskave, včasih še dodatne, če je treba. V zadnjih letih pa se vse več pozornosti posveča zgodnjim presejalnim testom, ki omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih nepravilnosti. Eden izmed teh je merjenje nuhalne svetline, ki je v zadnjih letih postalo del rutinske obravnave v prvem trimesečju nosečnosti. Hkrati se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali in kdaj lahko partnerja pri teh pregledih spremljata bodočo mamico.
Preventivni pregledi v nosečnosti: Osnova za zdravo nosečnost
Vsaki nosečnici je v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja omogočenih deset preventivnih pregledov. V okvir teh pregledov spadata tudi dve ultrazvočni preiskavi. Izmed desetih preventivnih pregledov jih pet opravi ginekolog, ostalih pet pa lahko opravi diplomirana babica ali za samostojno delo usposobljena diplomirana medicinska sestra. Med najpomembnejša preventivna pregleda spadata prvi pregled in pregled okoli 20. tedna, ko opravimo morfologijo ploda.
Prvi pregled običajno opravimo med 8. in 10. tednom nosečnosti. Zajema ginekološki pregled in bris materničnega vratu, če je bil opravljen pred več kot tremi leti ali predhodno ocenjen kot bolezensko spremenjen. Opravimo tudi prvo ultrazvočno preiskavo, ki jo izvajamo z ultrazvočnim tipalom skozi nožnico in je namenjena potrditvi nosečnosti, ugotavljanju trajanja nosečnosti, izključitvi ali potrditvi večplodne nosečnosti in potrditvi plodove vitalnosti. Prav tako z njo ugotavljamo morebitne nepravilnosti maternice ali nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti. Ob prvem pregledu določimo pričakovani termin poroda in izpolnimo materinsko knjižico. Prvi pregled je pomemben tudi zato, ker pri nosečnici opravimo preiskavo krvne slike, določitev krvne skupine, RhD faktorja, indirektni Coombsov test (ICT), testiranje na toksoplazmozo, sifilis in HIV, pri tistih z dejavniki tveganja pa tudi presejalno testiranje za nosečniško sladkorno bolezen.
Drugi pregled opravimo v 16. tednu nosečnosti, ko nosečnici izmerimo krvni pritisk, telesno težo, opravimo preiskavo urina in poslušamo plodove srčne utripe.
Tretji pregled opravimo okoli 20. tedna nosečnosti. Pomemben je zaradi tega, ker v sklopu tega pregleda opravimo morfologijo ploda, pri kateri z ultrazvočnim tipalom prek trebuha natančno preverimo rast in razvoj ploda ter odkrivamo večje in manjše razvojne nepravilnosti pri plodu, ki so lahko povezane s kromosomskimi napakami. Po tem pregledu ultrazvočna preiskava pri zdravih nosečnicah ni več predvidena. Poleg ultrazvočne preiskave opravimo tudi preiskavo krvne slike in toksoplazmoze pri tistih nosečnicah, ki je še niso prebolele. V 25.-26 tednu nosečnosti pri RhD negativnih nosečnicah opravimo določitev plodovega genotipa RhD. V primeru, da je plod RhD pozitiven, nosečnici v 28. tednu apliciramo posebno zaščitno injekcijo imunoglobulinov anti-D, ki zaščiti pred hemolitično boleznijo ploda. Po priporočilih se med 24. in 28. tednom svetuje tudi 75 g oralni glukozno tolerančni test (OGTT), ki je presejalni test za nosečniško sladkorno bolezen, ki pa po Pravilniku za izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni ne spada med obvezne preiskave v nosečnosti.
Pri pregledih v 28., 32. in 35. tednu nosečnici izmerimo krvni pritisk, telesno težo, izmerimo velikost trebuha, opravimo preiskavo urina in poslušamo plodove srčne utripe. Poleg tega v 35. tednu opravimo tudi preiskavo krvne slike, testiranje na hepatitis B in toksoplazmozo pri tistih nosečnicah, ki je še niso prebolele. Po 37. tednu preglede opravljamo vsak teden. Ob teh pregledih se poleg meritve krvnega pritiska, telesne teže, velikosti trebuha in preiskave urina lahko po presoji izbranega ginekologa opravi tudi kardiotokografija (CTG), pri kateri elektronsko spremljamo plodove srčne utripe in krče maternice oz. popadke. V kolikor nosečnica ob predvidenem terminu poroda še ne rodi, so nadaljnji pregledi predvideni v porodnišnici, ki si jo je izbrala za porod.
Nuhalna svetlina: Ključ do zgodnjega odkrivanja tveganj
Nuhalna svetlina je predel na plodovem zatilju, ki predstavlja zunajcelično tekočino na vratu ploda. Meritev nuhalne svetline je presejalna ultrazvočna preiskava v prvem trimesečju nosečnosti. Opravljamo jo med 11. in 14. tednom nosečnosti z ultrazvočnim tipalom prek trebuha, ob slabši preglednosti ali neugodnem položaju ploda pa skozi nožnico. Namenjena je določitvi tveganja za tri najpogostejše kromosomske nepravilnosti pri ljudeh, in sicer za Downov, Edwardsov in Patauov sindrom. Preiskavo in izračun tveganja lahko opravi le za to posebej usposobljen ginekolog z veljavno mednarodno licenco za opravljanje te preiskave. Širša nuhalna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske nepravilnosti in tudi druge razvojne nepravilnosti, predvsem srčne napake. Pri velikosti nuhalne svetline nad 3,5 mm je zato svetovan podroben pregled plodovega srca v drugem trimesečju nosečnosti.
Poleg same meritve debeline nuhalne svetline preiskava zajema tudi meritev velikosti ploda, meritev hitrosti bitja njegovega srca, ugotavljanje prisotnosti nosne kosti in zgodnjo morfologijo ploda. Pri tem sistematično pregledamo plod in njegov razvoj v prvem trimesečju. Pri izračunu tveganja pa upoštevamo tudi starost nosečnice, saj imajo starejše nosečnice večje tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom. Z nuhalno svetlino lahko zaznamo do 80 odstotkov otrok s predhodno navedenimi kromosomskimi nepravilnostmi.
V Sloveniji je merjenje nuhalne svetline od leta 2023 storitev, ki jo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za vse nosečnice. Pred tem je bilo samoplačniško, razen za nosečnice, starejše od 35 let, pri katerih je bilo tveganje za kromosomske nepravilnosti večje. Priporočljivo je, da se meritev opravi med 11. tednom 0 dnevi (dolžina ploda 45 mm) in 13. tednom 6 dnevi (dolžina ploda 84 mm). Za natančno merjenje je pomembno, da je plod v pravi legi, zato lahko pregled traja različno dolgo.
Dvojni hormonski test: Povečanje zanesljivosti
Dvojni hormonski test je krvna preiskava, ki jo nosečnica lahko opravi skupaj z nuhalno svetlino. Svetujemo ga zaradi večje zanesljivosti odkrivanja Downovega, Edwardsovega in Patauovega sindroma pri plodu. Z dvojnim hormonskim testom določimo vrednosti dveh hormonov posteljice: PAPP-A in prosti beta-HCG, ki sta pri plodovih s kromosomskimi nepravilnostmi pomembno drugačna kot pri zdravih plodovih. Ob opravljenem dvojnem hormonskem testu in nuhalni svetlini se zanesljivost odkrivanja kromosomskih nepravilnosti poveča iz 80 na 90 odstotkov. Od 2023 je DHT preiskava, ki jo vsem nosečnicam pripada na strošek ZZZS. Delovni nalog za DHT izda osebni izbrani ginekolog.
Nosečnice morajo razumeti, da čisto vseh primerov Downovega in drugih sindromov z omenjenimi preiskavami ne moremo zaznati. Mnoge nosečnice se zato po nuhalni svetlini in dvojnem hormonskem testu odločijo še za neinvazivni prenatalni test (NIPT), ki najpogosteje kromosomske nepravilnosti zaznava z 99-odstotno zanesljivostjo.
Kaj pa prisotnost partnerja?
Vse več parov si želi, da bi bil partner prisoten pri pomembnih pregledih v nosečnosti, vključno z merjenjem nuhalne svetline. Odzivi na to vprašanje so različni, vendar se praksa v Sloveniji spreminja v smeri večje odprtosti.
Večina ginekologov se strinja, da je prisotnost partnerja na ultrazvočnih pregledih, še posebej na tistih, kjer je plod že bolje viden, dobrodošla. Partnerjeva prisotnost lahko pripomore k večji čustveni povezanosti z nerojenim otrokom in tudi k večjemu občutku resničnosti nosečnosti. Nekateri poročajo, da je lahko partner prisoten že na prvem ultrazvočnem pregledu v 7. tednu, drugi pa čakajo do 12. ali celo 20. tedna.
Vendar pa se pri vaginalnih ultrazvočnih pregledih, ki so pogosti v zgodnji nosečnosti, pojavljajo zadržki. Nekateri ginekologi menijo, da je lahko prisotnost partnerja pri takšnih pregledih neprijetna, tako za nosečnico kot za zdravstveno osebje. Vendar pa mnoge nosečnice in partnerji menijo, da to ne bi smelo biti ovira, saj je odnos med partnerjema intimen in bi moral biti njun pristen odziv na videnje otroka dobrodošel. V ZD Šiška, na primer, je partner lahko vedno zraven. Odvisno je tudi od ginekologa samega in od tega, ali ima dovolj časa, da se posveti vprašanjem, ki se pojavijo ob ogledu otroka.
Če si želite, da bi bil vaš partner prisoten pri pregledu, je najbolje, da to vprašate svojega ginekologa. Večina zdravnikov se bo potrudila ustreči vaši želji, saj zavedanje o pomenu partnerjeve podpore v nosečnosti narašča. Nekateri kliniki celo ponujajo možnost, da si starša odneseta ultrazvočno slikico ali CD s posnetkom, kar je čudovit spomin.
Kako podpreti svojo partnerko med nosečnostjo | Tommy's
Morfologija ploda: Podroben pregled v drugem trimesečju
Morfologija ploda je ultrazvočna preiskava v drugem trimesečju nosečnosti. Izvajamo jo z ultrazvočnim tipalom prek trebuha med 20. in 22. tednom nosečnosti. Namenjena je ugotavljanju plodove gestacijske starosti in oceni plodove rasti z merjenjem glavice, trebuha in stegnenice ploda. Namenjena je tudi odkrivanju večjih in manjših razvojnih nepravilnosti pri plodu, ki so lahko povezane s kromosomskimi napakami. S preiskavo opravimo natančen pregled in oceno razvoja ploda in njegovih organov. Pregledamo strukture v glavici, prsnem košu in trebuhu, hrbtenico in okončine ploda. Posebno pozornost namenimo pregledu plodovega srca. Večina plodov je sicer zdravih, na žalost pa imajo lahko nekateri resne težave. S preiskavo določimo tudi položaj ploda v maternici in pregledamo posteljico, popkovnico ter ocenimo količino plodovnice. V večini primerov lahko s preiskavo ugotovimo tudi plodov spol, ki pa ga razkrijemo le, če nosečnica to želi. Če med ultrazvočno preiskavo odkrijemo nepravilnosti v plodovi rasti ali razvoju, nosečnico s tem seznanimo in jo napotimo na dodatne preiskave.
Krvna skupina in Rh faktor: Ključno za varnost nosečnosti
V krvi je prisotnih veliko antigenov, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine. Klinično so najpomembnejši tisti, čigar protitelesa povzročajo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka, ter tisti, ki povzročajo prehiter razpad rdečih krvničk po prejemu neskladne transfuzije krvi. Med vsemi so najpomembnejši antigeni v sistemu AB0, na podlagi katerih poznamo krvne skupine A, B, AB in 0. Prav tako pa je pomemben antigen D v sistemu Rh. Nosečnice s prisotnim antigenom D so RhD pozitivne, tiste brez njega pa RhD negativne. V nosečnosti sta krvna skupina in določitev RhD zelo pomembna, zato ju določimo vsaki nosečnici že ob prvem pregledu v nosečnosti. Prav tako vsem določimo krvno skupino Kell in napravimo indirektni Coombsov test. Namen teh preiskav je poznati krvno skupino in odkriti protitelesa, ki lahko povzročijo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka. Pri tej bolezni materina protitelesa prepoznajo otrokove rdeče krvne celice kot tujek, jih napadejo in uničijo. Zaradi tega lahko pri plodu in novorojenčku pride do slabokrvnosti in zlatenice, v najhujših primerih pa celo do smrti. Do težav lahko pride predvsem pri RhD negativnih nosečnicah. Zaradi tega se pri vsaki RhD negativni nosečnici med 25. in 26. tednom nosečnosti naredi posebna krvna preiskava, pri kateri se iz krvi nosečnice določi, ali je plod RhD pozitiven ali negativen. Pri nosečnici, katere plod je RhD negativen, ni nevarnosti za razvoj hemolitične bolezni ploda. Pri nosečnici z RhD pozitivnim plodom pa ta nevarnost obstaja, zato je taki nosečnici potrebno v 28. tednu aplicirati posebno zaščitno injekcijo imunoglobulinov anti-D.
Druge pomembne preiskave v nosečnosti
Poleg obveznih preventivnih pregledov obstajajo tudi druge preiskave, ki niso vključene v osnovno zdravstveno zavarovanje, a jih je vseeno smiselno opraviti. Med te sodijo:
- Neinvazivni prenatalni test (NIPT): Trenutno najbolj zanesljiv presejalni test za odkrivanje kromosomskih in genetskih nepravilnosti pri plodu.
- Presejalni test za preeklampsijo v prvem trimesečju: Omogoča zgodnje odkrivanje tega zapleta v nosečnosti.
- Presejalni test za prezgodnji porod z ultrazvočno meritvijo dolžine materničnega vratu v drugem trimesečju: Pomaga oceniti tveganje za prezgodnji porod.
- Odvzem brisa iz nožnice na streptokok skupine B: Pomemben za preprečevanje okužb pri novorojenčku.
- Ultrazvočne kontrole rasti, lege in teže ploda: Dodatne kontrole, če obstaja sum na nepravilnosti.
- 3D/4D ultrazvočni pregled ploda: Omogoča nosečnicam boljšo predstavo o videzu njihovega malčka in krepi čustveno povezavo z njim.
Te preiskave so plačljive, vendar jih nosečnicam posebej predstavimo, saj mnoge ne poznajo njihov pomen in smiselnost. Zavedanje o teh možnostih lahko pripomore k bolj informirani odločitvi o nadaljnjem poteku nosečnosti in skrbi za zdravje nerojenega otroka.
tags: #nuhalna #svetlina #prisotnost #partnerja