Slovenj Gradec in Mislinja sta se s ponosom dvignili med prve občine v Sloveniji, ki nosijo prestižni naziv "Dojenju prijazno mesto". To priznanje ni le simboličen dosežek, temveč odraža globoko zavezanost teh lokalnih skupnosti k ustvarjanju okolja, ki v celoti podpira in spodbuja naravno in izjemno koristno dejanje dojenja. Ta pobuda poudarja pomen celovite podpore doječim materam, saj se zaveda, da čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Vlaganje v dojenje se namreč izkaže kot naložba v reševanje življenj in postavitev temeljev za bolj zdravo ter uspešno družbo.
Nesmiselne prednosti dojenja za dojenčka in mater
Dojenje prinaša neprecenljive koristi tako za dojenčka kot za doječo mater. Za najmlajše pomeni optimalno rast in pridobivanje telesne mase, zmanjšano pojavnost bolezni ter boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava materinega mleka, bogata z dejavniki proti okužbi in vnetju, v kombinaciji s telesnim stikom med dojenjem, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in ključno spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.
Prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), poudarja, da dojenje prinaša tudi pomembne zdravstvene prednosti za doječo mater. Ženske, ki dojijo, imajo manjšo možnost, da zbolijo za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta med vodilnimi vzroki smrti pri ženskah. Poleg tega je dojenje tudi strateška naložba v boljšo prihodnost celotne družbe. Zaradi številnih zdravstvenih koristi za obe strani je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Obstajajo tudi dokazi, da imajo dojeni otroci v primerjavi z nedojenimi višji inteligenčni količnik (IQ), kar lahko v prihodnosti vpliva na njihov potencialni dohodek. Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija, je izpostavil, da "Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa."
Izzivi in potreba po podpori
Kljub naravnosti dojenja, se številne ženske soočajo s težavami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja. Pogosto se to zgodi že v porodnišnicah ali ob prihodu domov. Te stiske se lahko poglobijo zaradi nespodbudnih odzivov okolice - bodisi doma, v lokalnem okolju, na delovnem mestu ali celo v zdravstvenih organizacijah. Dodaten pritisk predstavlja tudi izpostavljenost agresivnemu trženju mlečnih formul. Zato je ključnega pomena, da doječe družine prejemajo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja.
Dojenje
V zadnjih treh letih je projekt "Dojenju prijazno mesto", s podporo Ministrstva za zdravje, zajel štiri občine v Sloveniji: Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj. Te občine skupaj predstavljajo skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Mislinja: Priznanje in konkretni koraki
Občina Mislinja s ponosom nosi naziv "Dojenju prijazno mesto". Župan občine je izrazil zadovoljstvo ob izpolnitvi vseh kriterijev in poudaril pomen materinega mleka kot najboljše hrane za novorojenčke, ključne za zdravje najmlajših. V Mislinji so zato uredili poseben prostor za dojenje v Andeškem hramu, s čimer aktivno spodbujajo dojenje.
Poleg naziva "Dojenju prijazno mesto", Občina Mislinja aktivno skrbi tudi za finančno podporo novorojenčkom in njihovim družinam. V letu 2023 je predviden dvig denarne pomoči ob rojstvu otroka s 150 € na 250 €, kar bo veljalo po sprejetju proračuna. Upravičenci lahko vlogo za pridobitev prispevka oddajo na Občini Mislinja ali jo prenesejo s spletne strani občine. Ta finančna podpora predstavlja pomemben korak k lažjemu začetku starševstva.
Slovenj Gradec: Integrirana podpora dojenju
Mestna občina Slovenj Gradec prav tako nosi naziv "Dojenju prijazno mesto" in aktivno skrbi za podporo doječim materam. Poleg enkratne denarne pomoči za novorojence v višini 200 evrov, ki je bila nazadnje povišana leta 2018, občina s posebnima dariloma počasti prvorojenega otroka v novem letu ter prvorojenega občana ali občanko. V primeru, da je prvorojeni otrok v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec tudi Slovenjgradčan, prejme posebno pozornost. Vloge za denarno pomoč so na voljo na spletni strani občine ali v vložišču.
Slovenj Gradec ponuja tudi različne oblike šolske pomoči, vključno z nakupom zvezkov, financiranjem tekmovanj, prevozi na tekmovanja in plavalne tečaje, ter jutranjim varstvom in varstvom med počitnicami. Pomembno je tudi poudariti, da Porodnišnica Slovenj Gradec nosi naziv "Novorojencem prijazna porodnišnica", Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa naziv "Dojenju prijazna zdravstvena ustanova". V okviru projekta je bila ustanovljena Podporna skupina za dojenje za nosečnice in doječe matere, strokovne sodelavke Centra za krepitev zdravja pa redno izvajajo predavanja in delavnice o dojenju v vrtcih in osnovnih šolah.
Drugi primeri podpore v Koroških občinah
Poleg Mislinje in Slovenj Gradca, tudi druge občine na Koroškem aktivno podpirajo mlade družine ob rojstvu otroka.
Občina Radlje ob Dravi v letu 2023 dviguje enkratno denarno pomoč za novorojence na 250 €, kar je znatno povečanje glede na lanskoletnih 160 €. Vlogo je mogoče najti na spletni strani občine ali v sprejemni pisarni. Pomoč pripada otrokom s stalnim prebivališčem v občini. V primeru dvojčkov ali trojčkov, se znesek za vsakega nadaljnjega otroka poveča za 50 %.
Občina Dravograd nudi enkratno denarno pomoč staršem, ki imajo stalno prebivališče v občini in z otrokom dejansko živijo skupaj. Vloga se odda najkasneje v treh mesecih od otrokovega rojstva.
Občina Ribnica na Pohorju načrtuje dvig enkratne pomoči ob rojstvu otroka na 300 € za vse otroke, ne glede na vrstni red rojstva. V primeru dvojčkov ali trojčkov se znesek ustrezen pomnoži. Vlogo je potrebno oddati v šestih mesecih od otrokovega rojstva.
Občina Ravne na Koroškem dodeli 200 € enkratne denarne pomoči za novorojence. Občina Ravne na Koroškem novorojencem posveča tudi spominsko pozornost z zasaditvijo dreves v Parku novorojenčkov, na katerih so izpisana imena novorojenčkov. Prav tako nudijo denarno pomoč socialno ogroženim občanom za kritje izobraževalnih stroškov otrok.
Občina Podvelka dodeljuje denarna sredstva za novorojence, pri čemer višina pomoči narašča z zaporednim številom otroka: 200 € za prvorojenca, 250 € za drugorojenca in 300 € za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka.
Občina Muta novorojencem nameni nagrado v višini 200 €, pri čemer se znesek enako dodeli tudi v primeru dvojčkov ali trojčkov.
Občina Mežica, skladno s pravilnikom, dodeljuje sredstva staršem novorojencev, ki imajo stalno prebivališče v občini najmanj šest mesecev pred rojstvom otroka.
Občina Črna na Koroškem izplača enkratno denarno pomoč v višini 500 €, kar ocenjujejo kot primeren znesek. Županja vsako leto pripravi sprejem novorojenčkov, kjer staršem v imenu občine podari simbolično darilo.
Občina Vuzenica dodeli 210 € enkratne pomoči ob rojstvu otroka, pod pogojem, da sta upravičenec in novorojenček državljana Republike Slovenije in imata stalno prebivališče v občini na dan rojstva otroka.
Občina Prevalje je nedavno prenovila Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. V letu 2022 so znašale pomoči za prvega otroka 155,67 €, za drugega 194,63 € in za tretjega ter vse nadaljnje otroke 272,47 €. Denarna pomoč je izplačana v roku 30 dni po oddaji vloge, ki jo je mogoče oddati v šestih mesecih po rojstvu otroka.
Širša podpora projektu "Dojenju prijazno mesto"
Projekt "Dojenju prijazno mesto" ni omejen le na občine, ki so prejele naziv. V Novem mestu so na primer izvedli vrsto aktivnosti za podporo dojenju, vključno z izobraževanjem zdravstvenega osebja in zaposlenih na občini, vzpostavitvijo skupine za svetovanje in podporo pri dojenju ter zagotovitvijo več kotičkov za dojenje. Kranj se je projektu prav tako vključil z zagonom in že izvedel nekatere ukrepe, kot je strokovno svetovanje v Lekarni Kranj ter aktivnosti v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj ter v Zdravstvenem domu Kranj.
Občina Mislinja, kot ena izmed prvih, ki se ponaša z nazivom "Dojenju prijazno mesto", aktivno vključuje v projekt župana občine, osebje mestne uprave, zdravstveno in farmacevtsko osebje ter lokalne medije in delodajalce. Ta celostni pristop zagotavlja, da doječe matere prejmejo podporo na vseh ravneh lokalnega okolja.
Priporočila in prihodnost
UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata začetek dojenja že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, ki se nadaljuje s pripravo na uvajanje dopolnilne hrane vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. V Sloveniji sicer dojenje v porodnišnicah poteka v visokem deležu, vendar se pogostnost dojenja po odpustu hitro zmanjšuje. Podatki za Slovenj Gradec in Mislinjo kažejo, da je izključno dojenih otrok v starosti 0-1 mesec 24 %, v starosti 1-6 mesecev pa 45 %.
Uspeh projekta "Dojenju prijazno mesto" v prvih štirih občinah je spodbuden. Vsi sodelujoči in prejemniki priznanj so pohvaljeni za vložen trud in napredek k bolj odprti družbi, ki prepoznava in ceni prednosti dojenja kot naložbo v prihodnost. Želja je, da bi v prihodnje k sodelovanju pristopilo še več občin, s čimer bi se opolnomočile doječe matere in njihove družine v različnih okoljih, saj materino mleko vsebuje vse, kar otrok potrebuje za zdrav razvoj do 6. meseca starosti. Vlaganje v dojenje rešuje življenja in postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo.
tags: #obcina #mislinja #novorojencek