Švedska kraljeva družina, zlasti skozi prizmo poroke princa Karla Filipa in Sofie Hellqvist leta 2015, predstavlja fascinanten mozaik tradicije in sodobnosti. Njihova življenja, ki se zdijo kot iz pravljice, se prepletajo z vsakdanjimi izzivi in odločitvami, ki jih delajo podobne navadnim smrtnikom. Kralj, ki leti v ekonomskem razredu, princ, ki oblikuje dodatke za dom, in princesa, ki so se poročile s svojimi trenerji za fitnes ali poslovneži, kažejo na evolucijo monarhije v sodobnem svetu. Zdi se, da se je švedska kraljeva družina, za razliko od številnih drugih, vedno zavedala pomena prilagajanja in ohranjanja stika z ljudmi.
Skultuna: več kot 400 let kraljeve tradicije
Švedski kraljevi dvor je bil skozi zgodovino vedno priljubljen, z izjemo morda obdobja pred dvesto leti, ko je Švedska izgubila Finsko. Od takrat naprej se kraljeva družina ne vpleta v politiko, njihova vloga pa je predvsem simbolična. Ta dolga tradicija je tesno povezana s podjetjem Skultuna, ki ga je leta 1609 ustanovil sam kralj Karel IX. Švedski. Danes je Skultuna uradni dobavitelj švedskega kraljevega dvora, kar potrjuje tudi njihov znak z zaprto kraljevo krono.
Zgodovina Skultune sega v 17. stoletje, ko je bila Švedska finančno izčrpana po vojni z Dansko. Kralj Karel IX. je v iskanju novih prihodkov opazil bogastvo bakrenih rudnikov. Njegova vizija je bila ustanoviti delavnice, ki bi predelovale baker in ga z dodatkom cinka (s čimer dobijo medenino) pretvorile v izvozne izdelke. Tako je leta 1607 v vasi Skultuna, ki je nudila dovolj vodnih virov, oglja in bližino rudnika bakra, nastala delavnica. Sprva so izdelovali bakrene plošče za izvoz, kasneje pa tudi bolj umetniške predmete, kot so lestenci in svečniki, namenjeni cerkvam, kraljevim dvorom, plemičem in bogatašem.
Ta tradicija dvornih dobaviteljev se je ohranila vse do danes. Aktualni švedski kralj Karel XVI. Gustav ima kar 130 dvornih dobaviteljev, med katerimi je tudi pohištveni velikan Ikea. Podjetje Skultuna je v zadnjih desetih letih razširilo svojo ponudbo in začelo sodelovati z oblikovalci nakita in modnih dodatkov, med njimi tudi z britansko oblikovalko slovenskih korenin Laro Bohinc ter s samim princem Karlom Filipom Švedskim. Princ, ki je sicer grafični oblikovalec, je s svojim poslovnim partnerjem Oscarjem Kylbergom pod znamko Bernadotte & Kylberg za Skultuno oblikoval uspešen svečnik Infinity.
Kraljevske poroke: ljubezen kljub tradiciji
Švedska kraljeva družina je znana po tem, da se njeni člani pogosto poročajo z ljudmi, ki niso iz kraljevih krogov, kar je v preteklosti v nekaterih primerih dvignilo nekaj prahu. Poroka princa Karla Filipa in Sofie Hellqvist leta 2015 je odličen primer. Sofija, ki je imela za sabo kariero fotomodela in je celo sodelovala v resničnostnem šovu, je s svojo izbiro dvignila nekaj obrvi, predvsem zaradi princovega prejšnjega razmerja. Vendar pa je njuna ljubezen očitno premostila te ovire.
Zanimiva je tudi izbira zakonskega partnerja starejše sestre princa Karla Filipa, kronske princese Viktorije. Poročila se je z nekdanjim fitnes trenerjem Danielom Westlingom. Najmlajša princesa, Magdalena Švedska, pa je izbrala britansko-ameriškega poslovneža Christopherja O'Neilla, ki ni želel prevzeti švedskega državljanstva, zato ne more nositi naziva princ in mu ni treba opravljati uradnih kraljevih dolžnosti.
Tudi kralj Karel XVI. Gustav je svojo soprogo, kraljico Silvijo, spoznal na nenavaden način - med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, kjer je delala kot prevajalka. Kraljica Silvija, ki je s svojo modernostjo zaznamovala švedsko kraljevo družino, je sicer rojena v Nemčiji, njena mama pa je Brazilka. Njen oče, Nemec, je bil član Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, kar je kraljica večkrat pojasnila z izjavo, da je to storil zgolj zaradi preživetja in ne zaradi dejanske podpore nacističnemu režimu.
Družinsko drevo švedskih monarhov
Francoski general, ki je postal švedski kralj
Zgodovina švedske kraljeve rodbine Bernadotte je prav tako nenavadna. Današnja švedska kraljeva družina sega v leto 1810, ko je kralj Karl XIII. Švedski, ki ni imel potomcev, posvojil generala v Napoleonovi vojski, Jean-Baptista Bernadotteja. Ta je bil izvoljen za prestolonaslednika. Ker sta bili Švedska in Norveška takrat v skupni zvezi (do leta 1905), je nekdanji francoski general vladal obema kraljestvoma do svoje smrti leta 1844, kot Karel XIV. Janez Švedski in Karel III. Norveški. Ta začetek rodbine že nakazuje na naprednost švedske monarhije.
Švedska: vedno korak pred časom
Švedska je znana po svoji naprednosti in enakosti. Že leta 1842 je sprejela reformo, ki je dekletom dovoljevala izobraževanje. Ženske volijo od leta 1919, splav in kontracepcija sta uzakonjena od leta 1938, spolna diskriminacija na delovnem mestu pa je zakonsko kaznovana od leta 1980. Po podatkih britanskega medija The Economist je Švedska redno med vodilnimi državami po indeksu demokracije.
Kraljeva hiša Bernadotte je v zadnjem času uvedla še eno pomembno spremembo. Zaradi naraščajočega števila članov kraljeve družine sta bila dva vnuka princa Karla Filipa (Aleksander in Gabrijel) ter trije vnuki princese Magdalene (Leonora, Nicolas in Adrienne) izključeni s kraljevega dvora. To pomeni, da ne bodo več financirani iz davkoplačevalskega denarja in jim ne bo treba opravljati uradnih kraljevih dolžnosti. Hkrati pa jim bo to omogočilo več svobode pri izražanju političnih mnenj in iskanju lastne karierne poti kot navadnim smrtnikom. Ta poteza naj bi razbremenila davkoplačevalce, ki kraljevi družini namenjajo znatna finančna sredstva.
Vloga monarhov v sodobni Evropi
Švedska, Norveška in Danska so konstitutivne parlamentarne ustavne monarhije. V teh državah kralj ali kraljica nima neposredne politične moči, temveč opravlja predvsem protokolarne in simbolne funkcije. Kraljica Margareta II. Danska tako sicer podpiše zakone, ki jih sprejme parlament, vendar ti začnejo veljati šele po podpisu iz vladnega kabineta. Prav tako predseduje državnemu svetu in izvaja državne obiske ter sprejema tuje diplomate. Čeprav ima pravico do glasovanja, se je te pravice odpovedala, da bi ohranila videz nepristranskosti.
Tudi norveška kraljeva družina ni imuna na izzive. Kralj Harald V. in kraljica Sonja sta morala svojo poroko izsiliti od kralja Olava V., saj izbranka ni bila kraljeve krvi. Kronski princ Haakon Magnus je sprožil pravo kalvarijo z izbiro svoje princese, Mette-Marit Tjessem Høiby, ki je bila ločena samohranilka s sumljivo preteklostjo.
Nenavadni običaji po svetu: od Kitajske do Norveške
Vzgoja otrok je izjemno raznolika po vsem svetu. Na Kitajskem se starši že pri enem mesecu starosti začnejo privajati na kahlico z žvižganjem, kar otrok poveže s potrebo po uriniranju. Francoski otroci že zgodaj spoznavajo svet okusov, kar dokazujejo trihodna kosila v šolah. Finski otroci v šolo vstopijo šele pri sedmih letih, saj je sistem usmerjen v igro in ustvarjalnost.
Na Danskem je povsem običajno, da dojenčki spijo v vozičkih zunaj, saj verjamejo v zdravilno moč svežega zraka. Na Polineziji starejši otroci skrbijo za mlajše, kar spodbuja samostojnost. V Španiji otroci pogosto hodijo spat pozno, da bi sodelovali pri večernih družinskih obrokih. Japonci so znani po izjemni samostojnosti svojih otrok, ki že v zgodnji mladosti uporabljajo javni prevoz. Na Švedskem imajo otroci pravico do bližine in čustvene povezanosti s starši.
Norveški dojenčki pa imajo nenavaden običaj - spijo na mrazu. Starši verjamejo, da to krepi njihov imunski sistem in izboljša spanje. To je del širšega skandinavskega prepričanja o blagodejnosti spanja na prostem, tudi pri nizkih temperaturah. Seveda so dojenčki ustrezno oblečeni in zaščiteni.
Sofija Nassavska: kraljica s temno preteklostjo in vizijo
Sofija Nassavska, kraljica Švedske in Norveške, žena kralja Oskarja II., je bila vladajoča kraljica celih 35 let, kar je dlje kot katera koli kraljica pred njo. Njeno življenje je bilo zaznamovano z demokratičnim duhom, zanimanjem za jezike in zgodovino ter z močno željo po izboljšanju zdravstvene oskrbe. Kljub temu, da je bila rojena v Nemčiji in je njen oče bil član nacistične stranke, je kraljica Silvija kasneje večkrat poudarila, da je to storil zgolj zaradi preživetja.
Sofija je bila znana po svoji resnosti, inteligenci in delavnosti. V mladosti se je učila sabljanja, kar je bilo takrat nenavadno za ženske, da bi okrepila svoj hrbet in izboljšala držo. Čeprav je bila poročena s kraljem, je imela raje zasebno življenje kot družabne dogodke. Posebej pomembno je njeno delo na področju izboljšanja zdravstvene oskrbe. Ustanovila je prvo šolo za medicinske sestre na Švedskem, navdihnjena z deli Florence Nightingale. Sophiahemmet, kombinacija bolnišnice in šole za medicinske sestre, je postala vzor za izobraževanje medicinskih sester na Švedskem in je bistveno prispevala k dvigu ugleda tega poklica.
Njena vera je bila močno središče njenega življenja, še posebej po letu 1878, ko je postala privrženka evangeličanskega gibanja. To je vplivalo na njeno udeležbo v družabnem življenju, ki ga je postopoma omejila. Kljub temu je bila aktivna pri predsedovanju več kot petdesetim dobrodelnim organizacijam na Švedskem in Norveškem.
Očetovstvo v 21. stoletju: nova vloga moškega
Vloga očeta se v sodobnem svetu bistveno spreminja. Nekdanji, pogosto odsotni oče, ki je bil le "pomagač" ženi, se transformira v aktivnega in čustveno vpletenega partnerja. Družinski terapevt Jesper Juul poudarja, da se moški danes morajo na novo opredeliti kot očetje, saj tradicionalni vzorci ne zadoščajo več. Zavedanje o pomembnosti očetovske vloge se kaže tudi v Stockholmu, kjer se v kavarnah in knjižnicah povečuje število očetov, ki se družijo s svojimi otroki.
Juul poudarja, da je ključna moška sposobnost soočanja z agresivnostjo, ki jo lahko naučijo le skozi igro in "ruvanje" s sinovi. Pomembno je tudi, da se oče otroku popolnoma odpre, mu omogoči dostop do sebe in ga spremlja skozi težave ter deli z njim srečne trenutke. Nova generacija očetov naj bi bila bolj lojalna otrokom in jim stala ob strani, tudi ko se uprejo svetu, ki je poln laži. Vloga očeta je v sodobni družbi postala ključna za vzgojo moških, ki bodo sposobni upravljati svoja čustva in graditi zdrave odnose.
Božični običaji po svetu: od koz do Kentucky Fried Chickena
Božič se po svetu praznuje na različne načine, odražajoč lokalne tradicije in zgodovino. Na Švedskem je božični simbol koza, ki je povezana s svetim Nikolajem in je včasih celo dajalec daril. V Italiji jaslice predstavljajo pomemben del praznovanja, s poudarkom na morski hrani na božični večer. Na Norveškem pa obstaja nenavaden običaj skrivanja metel, da bi preprečili zlim duhovom, da bi jih ukradli za čarovniške vožnje.
Japonska ima prav tako nenavaden božični običaj: božično večerjo sestavljajo piščančji izdelki iz verige hitre prehrane Kentucky Fried Chicken, kar je posledica uspešne marketinške kampanje v sedemdesetih letih. Filipini pa se ponašajo z najdaljšo božično sezono, ki traja od septembra do januarja, vrhunec pa je festival velikanskih luči. Na Češkem samske ženske mečejo čevlje čez ramo, da bi napovedale, kdaj se bodo poročile, medtem ko je v Ukrajini nenavadna tradicija okraševanje božičnega drevesa s pajkovimi mrežami, ki simbolizirajo srečo. Finske savne pa so nepogrešljiv del božičnega praznovanja, kjer se družine združujejo in povezujejo z davno umrlimi predniki.