Kdaj se dojenček začne obračati? To je eno najpogostejših vprašanj, ki si ga zastavljajo starši v prvih mesecih otrokovega razvoja. Obračanje je pomemben mejnik, saj pomeni, da dojenček postopoma krepi svoje mišice in razvija koordinacijo gibov. Najprej se nauči nadzorovati glavo, nato pa sčasoma osvoji tudi obrate iz trebuha na hrbet in obratno. Ta prelomni trenutek pogosto spodbudijo igrače ali želja po bližini staršev, kar dodatno motivira otroka k raziskovanju okolice.
Kdaj se Dojenček Začne Obračati?
Potem, ko se dojenček nauči nadzorovati glavo, se pred sedenjem nauči še, kako se obračati. Tako se naučijo, kako se obrniti iz trebuha na hrbet in obratno. To je eden od prvih korakov otroka, ki ga lahko naredi neodvisno. Sprožilec je običajno igrača, ki jo je težko doseči, ali pa želja, da bi bil bližje vam. Vsak dojenček se razvija v svojem tempu, zato ni razloga za skrb, če se otrok obrača nekoliko prej ali kasneje od vrstnikov. Nekateri ta mejnik celo preskočijo in se neposredno usmerijo v sedenje ali plazenje. Pomembno je, da starši otroka pri gibanju spodbujajo in mu omogočijo varno okolje za raziskovanje.
Kako Dojenček Osvoji Obračanje
Nekateri dojenčki se lahko iz trebuha na hrbet obračajo že pri treh mesecih starosti. Za rotacijo iz hrbta na trebuh pa malčki potrebujejo močnejše mišice. Večina otrok se zato iz hrbta na trebuh začne obračati med 5. in 7. mesecem starosti.
Med 3. in 4. mesecem: Če položite otroka na trebuh, dvigne glavo in ramena ter sloni na rokah. V tem času vas bo otrok verjetno presenetil z obračanjem iz hrbta na trebuh ali obratno. Če se otrok prej začne obračati iz trebuha na hrbet, je to ravno tako normalno.
Med 5. in 7. mesecem: Pri petih mesecih bo vaš dojenček verjetno dvignil glavo in prsni koš od tal. Poleg tega bo že kolebal na trebuhu, medtem ko bo z nogami brcal in z rokami naredil plavalne gibe. Tako njegove mišice postanejo močnejše. Ko bo vaš otrok star približno šest mesecev, se bo verjetno naučil obračanja v obeh smereh.
Nekateri dojenčki se nikoli zares ne obračajo okoli: ta mejnik preskočijo in začnejo sedeti, nato pa se plaziti. Nekateri otroci se potem dlje časa plazijo, drugi pa izberejo valjanje po tleh.
Pomen Trebušnega Položaja za Razvoj
Za razvoj dojenčka je pomembno, da mu omogočamo različne položaje, s katerimi bo krepil telo in mišice. Najboljše je, če otroku kupite igralno podlogo, ki bo dovolj kompaktna in hkrati varna, če se otrok prekucne na stran. Poleg tega pa je tudi boljše, če je na oprijemljivi podlagi, kot na hladnih tleh. Dojenčka čimprej začnite dajati na talno podlogo, na trebuh pa ga lahko obrnete že par dni po rojstvu, vendar mora biti pri tem nujno buden. Podloga naj bo starosti in sposobnostim primerna. Predlagamo nedrsečo, dovolj čvrsto in veliko. Ravno tako se tudi ne sme mečkati, gubati ali preveč ugrezati. Med primernimi talnimi podlogami za dojenčke so npr. armaflex podloge, telovadne blazine, podloge za jogo, Airex blazine in podobno.
'Ker je položaj na trebuščku za novorojenčke, na začetku, precej naporen, s trebušnim položajem ne pretiravamo. Bolje je, da dojenčka čez dan obrnemo na trebušček večkrat za par minutk, kot da ga obrnemo le enkrat na dan in potem vztrajamo predolgo,'' razlaga Špela Gorenc Jazbec, fizioterapevtka in terapevtka razvojno nevrološke obravnave.
Pozitivni Učinki Trebušnega Položaja
Trebušni položaj nudi številne pozitivne učinke na razvoj dojenčka:
- Pozitiven vpliv na kontrolo glave: Obvladovanje in zadrževanje glave v položaju ter spreminjanje položaja glave v prostoru.
- Občutenje lastne teže: Na trebuhu in v ramenskem obroču, kar pozitivno vpliva na položaj na rami, roki, prsnem košu, medenici, kolkih in nogi.
- Vpliv gravitacije na notranje organe: Zmerna obremenitev podpira delovanje notranjih organov.
- Naslanjanje in odrivanje od rok: To je nujna predstopnja prestreznih in zaščitnih reakcij (ko kot starejši pade, se ujame na stegnjeni roki).
- Vid in doseganje igrač spredaj: Spodbuja koordinacijo oči in rok.
- Obračanje s trebuha na hrbet in obratno: Ključen razvojni mejnik.
- Premikanje po prostoru: Zgodnje raziskovanje okolice.
- Uporaba roke v funkciji: Roka postane orodje za raziskovanje in premikanje.
Že od samega začetka dojenčka spodbujajte k trebušnemu položaju.
Kako Uvajati Trebušni Položaj Glede na Starost
V starosti od 0 do 1 meseca: Dojenčka po rojstvu pa tja do mesec dni starega lahko večkrat na dan, ob vsakem previjanju počasi obrnete na trebuh in ga med tem animirate ali se z njim pogovarjate ter ga na ta način poskušate pripraviti, da bo nekaj trenutkov ostal na tem položaju. Čisto dovolj bo nekaj sekund, minuta ali dve. Dokler se ne pritožuje, naj bo na trebuhu, ko začne ječati ali jokati, ga počasi obrnite preko boka na hrbet. Vsak dan je tako najmanj 6 do 8 krat na trebuhu, lahko tudi večkrat.
V starosti od 2 do 3 mesece: Ker ga boste od samega začetka navajali, mu bo trebušni položaj v tej dobi že znan. Nadgradite pa ga lahko tako, da mu komolce pomaknete pred ramena, tako da se nanje nasloni. Medenico mora imeti pri tem ves čas na podlagi. Če jo dviguje, nežno položite nanjo vašo roko in posledično jo bo spustil na podlago. Predenj lahko položite igračko ali kakšno interaktivno oblazinjeno žogo, da jo bo lahko opazoval.
V starosti 4 do 6 mesecev: V tem obdobju si lahko ravno tako pomagate z različnimi zanimivimi predmeti, živahnih barv, ki bodo pritegnili dojenčkovo pozornost in z njimi stimulirajte dojenčka, da se bo začel odrivati od stegnjenih rok in posegati naprej proti igrači. Lahko mu pomagate tudi tako, da podložite zvito odejo pod prsni koš v višini prsi. S časoma odejo umaknite, da bi lahko sam občutil dvig prsnega koša od podloge. Medenica naj bo ves čas na podlagi. Kolki so maksimalno iztegnjeni.
V starosti od sedem mesecev naprej: Od sedmega meseca dalje pa lahko otroku pomagate, da sestavi štirinožni položaj ter se nežno ziba naprej, nazaj in levo, desno. Igračko mu postavite na 10-centimetrsko podlago, npr. kakšno škatlo, da se bo moral pri tem nagniti na eno stran, da bi jo lahko dosegel z drugo roko. Tako bo treniral prenos teže z leve na desno stran telesa in zavedanje, da se lahko na eno roko nasloni ter z drugo po nečem poseže. Lahko ga spodbujate tudi z žogo, ki mu jo pošljete s strani in jo mora z eno roko doseči ali odriniti.
Obračanje dojenčka 0 - 2. mesec
Varnostni Nasveti in Previdnost
Dojenčka ne smete dajati spati na trebuh, dokler ne obvlada kontrole glave (do treh ali štirih mesecev korigirane starosti), saj je to lahko izjemno nevarno. Ravno tako ga ne obračajte na trebuh, če se dojenček nahaja na postelji ali na mehki podlagi (deka, prešita blazina,..), ker se lahko z obrazom nasloni na podlago in se zaduši. Če dojenček bruha oz. poliva, ga previdno obrnete na stran, tako da ima prost obraz in ga obrišete.
Kdaj Počakati s Trebušnim Položajem?
S trebušnim položajem počakajte tik po zaužitem obroku, saj obstaja verjetnost, da bo v tem položaju otrok bruhal. Zato najmanj uro po zaužitem obroku otroka ne postavljajte na trebuh. Ravno tako je previdnost potrebna pri otrocih, ki so nagnjeni k bruhanju ali tistih, ki imajo težave z refluksom. Dojenčki v primeru nezadostne kontrole glave lahko izbruhano tekočino vdihnejo, kar lahko povzroči nevarnost zapore dihalne poti ali aspiracijske težave. Pri otrocih s tovrstnimi težavami je potrebna previdnost in prisotnost starša/skrbnika ves čas, ko je otrok v trebušnem položaju. V tem primeru je smiselno trebušni položaj tudi nekoliko prilagoditi, zato se posvetujte s svojim zdravnikom ali nevrofizioterapevtom.
Potrebno je tudi razlikovati med ustreznim trebušnim položajem, kjer je otrok z rokami oprt na podlago in trebušnim položajem, kjer sta obe roki dlje časa dvignjeni od podlage in otrok pretirano napenja hrbtne mišice. Ta tako imenovan fenomen »plavalca« sicer lahko opazimo za kratek čas (najpogosteje okrog otrokovega petega meseca starosti), vendar ga mora znati prekiniti, torej z rokami priti v oporo. V primeru vztrajanja v položaju plavalca se posvetujte z razvojnim nevrofizioterapevtom, kako otroku aktivnost olajšati oziroma ga spodbuditi k pravilnemu gibalnemu vzorcu.
Kako Vpeljati Trebušni Položaj pri Dojenčku, ki ga Zavrača?
Dojenčki, ki trebušnega položaja niso občutili že v zgodnjem razvoju, ponavadi ta položaj zavračajo. Običajno takšni dojenčki z jokom prekinejo postavljanje v trebušni položaj in večino zgodnjega življenja (do 6 mesecev starosti) preživijo v naročju, vozičku ali počivalniku. V takšnem primeru je potrebno otroka privajati na trebušni položaj postopoma in večkrat na dan, vsak dan. Vztrajnost se pri tem zagotovo izplača. Če dojenček ne zdrži na tleh, lahko položaj nekoliko prilagodite. In sicer otroka položite čez svoje noge (vi sedite na tleh s stegnjenimi nogami spredaj) tako, da se z rokami na drugi strani nog dotika tal, vi pa se zibate levo desno. Postopoma preidete na oporo na roke (prenesete otrokovo težo naprej), tako, da ga nagnete in z glavico počasi postavite v stik s podlago. Roki mu postavite v stik s podlago, nekoliko počakate in občutili boste, kako se bo od podlage odrinil in zadržal oporo na stegnjenih komolcih. Če ne zadrži stegnjenih komolcev, mu jih je treba podpreti v vašo roko. Zavedati pa se morate, da je spretnost pri lovljenju na roke ob padcih odvisna od tega, kako dobro dojenček obvladuje aktivnosti na trebuhu, zato je osvajanje vseh stopenj in elementov trebušnega položaja ena izmed ključnih komponent kvalitetnega gibalnega razvoja dojenčkov.
Bibina svetovalka Špela Gorenc Jazbec pojasnjuje, da pri dojenčkih, ki ne želijo biti v položaju na trebuščku, po navadi odkrijejo kasneje težave z neusklajenim mišičnim tonusom. ''Ta jim ne omogoča primerno kakovostnega trebušnega položaja. Saj jim je zaradi neusklajenosti mišic oziroma mišične aktivnosti le ta naporen. Zaradi tega se hitro utrudijo in se začnejo pritoževati.''
Večkrat na dan otroka položite v trebušni položaj.
Nenadna Nepričakovana Smrt Dojenčka (NNSD) in Položaj Spanja
Nenadna nepričakovana smrt dojenčka (NNSD) je sicer redek pojav v celotni populaciji dojenčkov, saj, na primer v Sloveniji prizadene 0,5 promila vseh živorojenih otrok ali enega dojenčka izmed 2000 živorojenih. Vsekakor pa je pomemben vzrok smrti med dojenčki, saj predstavlja v Sloveniji 10 % od vseh umrlih dojenčkov (11 izmed 105 v letu 1995). Raziskovalci pojava NNSD so se morali sprijazniti z dejstvom, da enega samega vzroka zanj ne bodo ugotovili. Obstaja niz dejavnikov (genetski, okolje, presnovni, možnosti okužbe, vzorec srčno-dihalnih funkcij in zrelost možganskega debla ), ki se pri otroku v določenem trenutku pojavijo hkrati (njihovi negativni vplivi se torej lahko seštevajo). Vendarle se je nekaterim dejavnikom tveganja mogoče izogniti.
Nedavna evropska usmerjena raziskava, v kateri so sodelovali centri iz različnih držav, tudi slovenski, je preučevala ogrožajoče dejavnike nenadne nepričakovane smrti dojenčkov. Kot dejavnik tveganja, na katerega je mogoče vplivati, je izpostavila predvsem lego otroka med spanjem na trebuhu. Med dejavniki tveganja so: kajenje v nosečnosti, bivanje in spanje v zakajenih prostorih; nedonošenost, okužbe - zlasti zgornjih dihal, pa tudi prebavil; otroci mladoletnih mater; otroci, ki so bili v času nosečnosti izpostavljeni heroinu, kokainu, metadonu; spanje na trebuhu. Glavni zaščitni dejavniki je zlasti čim pogostejše dojenje. Pri dojenih otrocih je smrt v posteljici bistveno redkejša. V prvih mesecih je potrebno dojenčka čim bolj zaščititi pred okužbami: zlasti prehladnimi obolenji. Obiskovalci si morajo pred rokovanjem z dojenčkom obvezno umiti roke. Dojenček naj spi na čvrsti podlagi, odejica naj bo lahna. Otroka ne smemo preveč obleči. Če le gre, naj dojenček spi na hrbtu.
Razvoj Gibanja v Prvem Letu
V obdobju od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja, refleksi počasi izzvenevajo. Nadomeščajo jih reakcije, ki so veliko bolj kompleksne in zahtevne ter potekajo na višjem nevrološkem nivoju, kot refleksi.
Aktivnost dojenčka v četrtem in petem mesecu starosti: V starosti nekje okoli 4., 5. meseca mora biti tudi kontrola glave, v vseh položajih, že dobro razvita. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi z raziskovanjem okolice. V smislu odkrivanja in raziskovanja svojega telesa, bo v hrbtnem položaju z vedno večjo aktivacijo v trupu zmožen privzdigniti medenico od podlage. Posledično bo zagledal svoje nogice in se jih začel dotikati najprej za kolena, potem pa še za gležnje, stopala ter jih na koncu prinesel tudi do ust.
Raziskovanje prostora in okolice: Ko razišče svoje telo, se začne tudi raziskovanje okolice in prostora v katerem se dojenček tisti trenutek nahaja. Najprej bo to bližnja okolica, ki je dojenčku najbližja. Torej, če ga imamo na tleh na blazini, bo najprej raziskoval bližnje igrače, blazino, stvari ki jih ima blizu. Šele kasneje, ko bo dojenček prešel v bolj aktivno gibanje, bolj dinamično gibanje, bo začel tudi z raziskovanjem ostale okolice po prostoru. To mu pustimo, saj je prostor in raziskovanje okolice, prostora, najboljša motivacija za gibanje dojenčka.
Obračanje dojenčka: V tem drugem obdobju je za razvoj dojenčka pomembno, da dojenček osvoji dobro obračanje iz hrbta na trebuh ter nazaj iz trebuha na hrbet. Predvsem je pomembno, da zna zadržati tudi bočni položaj, torej, da se lahko zaigra tudi na boku. Ko enkrat dojenček osvoji obračanje na trebušček, so običajno na trebuščku zelo radi. Dojenček, ki ima v trupu dobro stabilnost, dobro mišično moč in posledično dobro razvito stabilnost v ramenskem obroču, jim trebušni položaj ne dela težav.
Trebušni položaj in opora na roke, iztegnjene, sta zelo pomembna za ves nadaljnji razvoj, ki poteka pri dojenčku. Pri opori na roke, se mora predvsem naučiti prenašanje teže iz ene roke na drugo. To pomeni, da bo znal svojo težo telesa zadržati na eni roki, z drugo pa poseči po igrači ali pa z drugo roko preiti v oporo drugam. Torej, da ni opora na roke več samo statična, vendar tudi dinamična. Ko dobro osvoji to prenašanje teže iz ene roke na drugo roko, se počasi nauči po trebuhu obračati okoli svoje osi. To imenujemo pivotiranje. Ko to pivotiranje osvojijo in jim to ne dela več težav, se začnejo odrivati nazaj z obema rokama naenkrat.
Pri odrivanju nazaj je pomembno, da dojenčku pustimo prosto pot. Dojenčka ne popravljamo in vzpodbujamo, da bi se začel po trebuščku plaziti naprej. Za razvoj dojenčka, plazenje po trebuščku naprej, ni zaželjen gibalni vzorec. Želene faze v gibalnem razvoju dojenčka so, odrivanje po trebuščku nazaj in kasneje iz odrivanja nazaj v postavljanje na vse štiri ter kobacanje.
Kobacanje dojenčka po vseh štirih: Na vseh štirih, da uskladijo svojo mišično aktivnost, se na začetku zibajo naprej in nazaj. Ko s tem uskladijo svojo mišično aktivnost, ravnotežje, koordinacijo in prenose teže, bodo slej ko prej poskusili premakniti roko in nogo. Posledično, če bo imel dovolj možnosti za poizkušanje, ponavljanje in dovolj prostora, dojenček skobaca po vseh štirih.
Sedenje dojenčka: Ko se začnejo postavljati na vse štiri, oziroma nekje istočasno ko skobacajo, običajno začnejo tudi s samostojnim usedanjem. Največkrat se to zgodi iz položaja na vseh štirih, ko težo svoje medenice prenesejo iz sredine na eno stran in jih teža medenice potegne k podlagi na to stran, druga stran pa je razbremenjena. Tako dobimo stransko sedenje z oporo na roke. Pomembno je, da dojenčkov sami ne posedamo in počakamo toliko časa, da sami od sebe osvojijo usedanje. Ko je dojenček dovolj močan, stabilen in ima dovolj ravnotežja, odriva od rok, rotacij, zasukov v telesu, se dojenček posede sam. Takrat tudi bolj kvalitetno sedi, ker sedi v okviru svojih zmožnosti. Ker pa je pri vseh opisanih gibalnih vzorcih in fazah razvoja zelo pomembno s kakšno kvaliteto dojenček vse skupaj osvoji, je bistveno, da ga znamo vzpodbujati na ustrezen in predvsem kvaliteten način.