Obdobje dojenčka prinaša s seboj številne radosti, a tudi izzive, ki pogosto prebudijo skrb pri starših. Eden izmed takšnih pojavov, ki lahko vzbudi vprašanja, je obračanje oči navzgor med spanjem ali med počitkom. Medtem ko se proti koncu nosečnosti že težko dobro naspite, pa pravi test potrpežljivosti pogosto šele prihaja in bo trajal vsaj prvo dojenčkovo leto. Dobra novica je, da je večina teh pojavov povsem normalna in del zdravega razvoja. Vendar pa je pomembno, da starši prepoznajo znake utrujenosti, razumejo potrebe svojega dojenčka in vedo, kdaj je potreben posvet s strokovnjakom.
Obračanje oči kot znak utrujenosti ali kaj več?
Dojenčki si čez dan želijo veliko zabave. Želijo jesti, si ogledovati, prijemati, poslušati, se plaziti in igrati. Vendar pa pride trenutek, ko potrebujejo počitek. Če vaš otrok ne kaže želje biti aktiven, glavico obrača stran, zeha in si mane oči - mu dajte malo miru. To še ne pomeni, da mora dojenček spati. Včasih kratka pavza s crkljanjem in sanjarjenjem tudi pomaga.
Mnogi starši opazijo, da se dojenček med spanjem ali med dremežem dotika vek in jih mane. Ta reakcija je po mnenju strokovnjakov posledica utrujenosti, ker je utrujen vsak del telesa, pa tudi dojenčkovih oči. Dojenček želi sprostiti napetost v očesnih mišicah, zato se nezavedno dotika vek in jih mane. Mnogi starši takrat otroku začnejo umikati roke, da se ne poškoduje. Toda ne skrbite: otrok tega ne bo počel predolgo, prav tako se ne bo poškodoval. Namesto tega ga raje položite v njegovo posteljico.
Če pa ne želi zaspati, mogoče z mencanjem oči sporoča povsem nekaj drugega. Mogoče mu je v oko padla trepalnica ali prah, zato je dobro, da preverite, da se situacija ne poslabša.
Normalno vedenje med spanjem: Nemir, premikanje in obračanje
Spanje je za dojenčke in otroke zelo pomembno. Za življenjske funkcije, gibanje, razmišljanje, razvijanje potrebujejo veliko več spanca kot odrasli ljudje. Za spanje moramo otroku zagotoviti mirno in nemoteče okolje ter primeren prostor. Če vaš dojenček med spanjem močno brca, to ni razlog za skrb, saj se mora premikati in obračati. Tako namreč usposablja svoje mišice in možganske celice. Zato v tem primeru ni potrebno, da vedno, ko dojenček brcne ali na kratko odpre oči, tečete k njemu. Dojenčki se morajo gibati tudi v spanju, saj tako trenirajo svoje mišice in vadijo najpomembnejše gibe. Tudi v fazi, v kateri dojenčki preidejo iz lahkega v globok spanec, postanejo pogosto nemirni. To vas naj ne moti. Otroci, ki imajo dolge in redne cikle spanja, se dobro razvijajo duševno, telesno in socialno.
Bi verjeli, da za to vedenje sploh pri dojenčkih obstaja zelo dober biološki razlog? Spanje spremlja kar dovršen del moje profesionalne poti, saj so izzivi z duševnim zdravjem odraslih zelo povezani z izzivi s spanjem, in ko mi nekdo omeni, da »spi kot dojenček« v mojem svetu, to ne pomeni mirnega in dolgega spanja, ampak razdrobljeno in nemirno spanje s pogostimi prebujanji. Pri iskanju ključnih besed, ki starše skrbijo v povezavi s spanjem dojenčkov in otrok, me je zelo presenetilo, da je nemirno spanje vprašanje, ki se zelo pogosto pojavlja. Kdaj se bo omenjen vzorec nemirnega spanja spremenil? Kdaj je nemirno spanje »rdeča luč«, ki nakazuje, da vaš otrok potrebuje specialistično obravnavo?
Zakaj se dojenčki veliko premetavajo, stokajo in so nemirni med spanjem?
Največkrat najdemo odgovor v njihovi biologiji spanja, saj je večina njihovega spanja v prvih letih namenjena REM fazi spanja in le ta se sorazmerno zmanjšuje s starostjo otroka. Mlajši, kot je vaš otrok, več REM faze spanja ima. Upoštevati moramo, da novorojenčki in dojenčki v začetnih mesecih nimajo paralize gibanja v REM fazi spanja. Vir slike: Gnidovec Stražišar. Spanje in motnje spanja pri otrocih.
REM (angl. Rapid eye movement) faza je faza rahlega spanja, ki vključuje povečano gibanje, žive sanje in hitro utripanje oči, po katerih je spanje REM dobilo ime. Takrat možgani vašega otroka utrjujejo spomine in izboljšajo njihove kognitivne sposobnosti. Nedonošenčki preživijo približno 70-80 odstotkov časa spanja v fazi REM. Donošeni dojenčki pa približno 50 odstotkov.
Faza 1 je faza zaspanosti in dremavosti, s povešenimi očmi, ki se odpirajo in zapirajo. Podobno kot odrasli, dojenčki doživijo vsako od teh stopenj v ciklu spanja, ki napreduje od 1. do 3. stopnje. Povprečni cikel spanja pri odraslih traja od 90 do 120 minut (z 20 do 25 odstotki v fazi REM). Nasprotno pa cikel spanja vašega dojenčka traja le 50 minut (s 50 odstotki v fazi REM), dokler ni star šest mesecev.
Kratek odgovor je ne. Ne glede na to, kako mamljivo je, če svojega malčka dvignete vsakič, ko se oglasi, lahko motite njegov spanec. Novorojenčki naravno prehajajo skozi rahel in globok spanec vso noč. Ko zaslišite, da se vaš dojenček oglaša, bodite radovedni ali mogoče vaš dojenček spi in bi pri tem nepotrebno motili njihov spanec. Kadar koli dojenčki preidejo v fazo REM, se nagonsko premetavajo ali celo jokajo in spuščajo glasove. To je popolnoma normalno, če jim boste dovolili, bodo počasi prešli nazaj v globok spanec.
S starostjo vašega dojenčka se bo količina REM faze spanja manjšala. Okoli 6. meseca spanje postane tudi bolj konsolidirano in opazili boste bolj mirno in globoko spanje predvsem v prvem delu noči in nato postopoma tudi do 2. in 3. leta tudi v drugem delu noči. Nekateri dojenčki začnejo spati bolj nemirno pri približno 8. in 18. mesecih. Do tega lahko pride zaradi pojava ločitvene tesnobe, večjega prepoznavanja in nadzora nad njihovim okoljem, večjega motoričnega preskoka, čezmerne stimulacije ali spuščanja dnevnih dremežev. Če se je nemiren spanec nenadno pojavil, bo tudi verjetno postopoma izzvenel. Če pa se to pojavlja že nekaj časa, predlagam, da raziskujete ali bi se dalo dnevno rutino otroka prilagoditi ali pa to nakazuje na resnejši zdravstveni izziv, ki bi potreboval specialistično obravnavo.
Vpliv staršev na otrokov spanec in nemir
Ljudje smo v konstantni interakciji preko zrcalnih nevronov. Nemir vašega dojenčka vzbudi v vaših možganih in telesu nemir brez, da bi se tega zavedali in takrat starši postanemo hitro preveč reaktivni. Če nam uspe ob tem narediti nekaj globokih vdihov in izdihov in smo radovedni do vsebine znakov, ki nam jih kaže dojenček, hitreje preidemo do rešitve.
Če si vaš dojenček, drgne oči, vleče za ušesa ali ima zabuhle oči, so to znaki, da je zaspan. To je pravi čas, da ga položite v posteljo. Poskusite si delati zapiske, da boste bolje razumeli znake, ki jih vaš dojenček kaže, ko je čas za spanje. Preutrujen dojenček veliko bolj nemirno spi, zato boste opazili bolj nemirno spanje, ko bo vaš dojenček spal »slabše« čez dan.
Otroci so različni in nekateri dojenčki so zelo občutljivi na nenadne spremembe rutine. Upoštevati moramo, da so možgani dojenčka veliko bolj nezreli od naših. Možgani pa imajo zelo radi predvidljive vzorce. Pri nekaterih dojenčki že majhna sprememba v okolici, otroka naredi nemirnega in to se pogosto kaže med spanjem, ko predelujejo dnevne dogodke. Dojenčki so radi prisotni v znanem okolju skupaj z znanimi ljudmi.
Glavni namen rituala pred spanjem je, da vašega dojenčka počasi pripravi na spanje. Skrb za dojenčka je velikokrat naporna. Raziskave kažejo, da vključitev očetov v nočna prebujanja otrok in dojenčkov vodi do bolj konsolidirane vzorce spanja. S partnerjem se dogovorite, da on prevzame vsaj eno nočno prebujanje in obstaja velika možnost, da bo to vodilo do boljšega počutja mame in tudi boljšega spanja vašega dojenčka.
Če se vaš dojenček zbudi ponoči, ostanite mirni. Zatemnite luč in se izogibajte glasnim zvokom. Vašega otročka ne jemljite iz posteljice takoj. Namesto tega, mu prigovarjajte s pomirjujočim, tihim glasom ali nežno zapojte pesmico, ki jo otrok že dobro pozna. Po šestem mesecu, veliko dojenčkov ne potrebuje več hrane ponoči. Bodite pozorni na to, če je vaš dojenček zares lačen, ko se prebudi ponoči ali potrebuje dojko oziroma stekleničko le zato, da se pomiri in lažje zaspi nazaj. Če je vaš dojenček lačen, se prepričajte, da zvečer pred spanjem poje zadosten in nasiten obrok.
Da bi oblikovali primeren spalni vzorec, je potrebno najprej razviti zdrav dnevni ritem. To vključuje tudi določen red in redne obroke, primerne starosti otroka. Že v prvih mesecih lahko določite reden večerni obrok. To bo vašemu dojenčku pomagalo oblikovati naraven dnevno/nočni ritem. Večerna rutina bo vašemu dojenčku pomagala, da se bo pripravil na spanje. Vedno isti čas in enak večerni program je najboljše pomagalo za spanje. Veliko razburljivega dogajanja, igra in podobne aktivnosti so najbolj primerne za zgodnje popoldne. Večer začnite s slikanicami, pesmicami ali crkljanjem na kavču. Po tem, je čas za kopanje, ščetkanje zob in nazadnje za spanje. Postojte nekaj minutk ob posteljici, zapojte pesmico ali povejte pravljico. Ne pozabite na poljubček pred spanjem. Vaš dojenček naj vedno spi na istem mestu. Najbolje, da imate v spalnici poleg vaše postelje otroško posteljico že od rojstva dalje. Če se vaš dojenček zbudi, bo opazil, da mu je posteljica in vse okoli nje znano.
Pogosta očesna stanja pri dojenčkih
V prispevku so predstavljena najpogostejša očesna stanja pri dojenčku kot so zapora solznih poti, konjunktivitis novorojenčka ter vnetje robov vek. Večina teh stanj je nenevarnih in se ob ustrezni negi običajno izboljša spontano. Prispevek pojasnjuje, katere znake lahko starši opazijo, kako poteka osnovna obravnava ter kdaj je potreben pregled pri pediatru ali oftalmologu. Očesne težave v prvem letu življenja so pogoste in pri starših pogosto vzbudijo skrb. V večini primerov gre za nenevarna in prehodna stanja, ki se spontano izboljšajo.
Prirojena zapora ali zoženje solznih poti (ZSP)
Prirojena zapora (ali zoženje) solznih poti (ZSP) je v prvih mesecih po rojstvu pogosta težava. Zaradi zapore ali zožitve v odtekanju solz je pogosto izrazito solzenje s posledično sekundarno okužbo. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je ZSP prisotna pri 5-20 % otrok v prvem letu življenja, pri novorojenčkih pa celo pri 95 %. Pojavnost ZSP je pri nedonošenčkih večja kot pri otrocih, rojenih ob roku poroda. Najpogostejši vzroki ZSP so opnasta zapora v nosnem delu solznega voda, zožitev v področju nosnega dela voda ali kostne nepravilnosti, ki vodijo v zožitev solzne poti. V 20 % je ZSP obojestranska.
Otroku se oko solzi. Lahko ima gnojni ali prozoren izcedek. Izsledki raziskav kažejo, da se lahko stanje spontano izboljša do 13. meseca starosti v kar 95 % primerov, najpogosteje v prvih treh mesecih. Splošno priznana konzervativna metoda zdravljenja je masaža solznega mešička. Vloga antibiotičnih kapljic pri zdravljenju ZSP je vprašljiva. V številnih raziskavah so namreč pokazali, da pogosta uporaba antibiotičnih kapljic vodi v razvoj odpornih bakterij in kronično vnetje v predelu solznega mešička, zato antibiotik predpišemo le pri izrazito trdovratnih vnetjih in ob prisotnosti gnojavega izcedka. Starši morajo poznati tehniko masaže v predelu solzne vrečke, spiranja očesa in čiščenja nosu. V redkih primerih ZSP lahko privede tudi do hujših vnetij okolnih struktur. Takrat je potrebna takojšnja obravnava pri oftalmologu. Če ZSP vztraja tudi po 12. mesecu starosti, sta na mestu sondiranje in prebrizganje solznih poti v splošni anesteziji. Uspešnost posega je 75-80 %. Pri približno 3 % otrok z ZSP ugotavljamo prirojeno dakriocistokelo, pri kateri zaradi distalne zapore pride do raztezanja solznega mešička.
Konjunktivitis novorojenčka (KN)
Konjunktivitis novorojenčka (KN) je vnetje ali okužba očesne veznice v prvem mesecu po rojstvu. Je najpogostejša okužba v 1. mesecu starosti in prisotna pri 1-25 % novorojenčkov. KN razdelimo v tri skupine: kemijski konjunktivitis, bakterijski konjunktivitis in virusni konjunktivitis. V večini je KN samoomejujoč in ne ogroža vida. Redke oblike KN lahko spremljajo resni sistemski učinki, ki včasih povzročijo slepoto.
- Kemijski konjunktivitis: Kemijski KN se navadno pojavi 1-2 dneva po vnosu kemijskega agensa (najpogosteje Credejevih kapljic ali povidon jodida takoj po rojstvu) in je praviloma obojestranski.
- Klamidijski konjunktivitis: Približno 2-20 % nosečnic je okuženih z bakterijo Chlamydia trachomatis, pojavnost klamidijskega KN pri novorojenčku okužene matere pa je 20-50 %. Razvije se 5-14 dni po rojstvu. Lahko je enostranski ali obojestranski, z prozornim ali gnojnim izcedkom in morebitno prisotnostjo zarastlin v vezničnih žepkih. Klamidijski KN lahko spremljajo zamašenost nosu, vnetje srednjega ušesa in pljučnica, ki se lahko razvije v 4-12 tednih po rojstvu.
- Gonokokni konjunktivitis: V zahodnem svetu je razširjenost gonokoknih okužb materničnega vratu pri ženskah praviloma < 1 %, v nekaterih delih sveta pa tudi več kot 20 %. Verjetnost, da otrok okužene matere pri vaginalnem porodu razvije gonokokni KN, je 30-50 %, če je mati dodatno okužena tudi s klamidijo, pa skoraj 70 %. Simptomi se pojavijo od 2. do 5. dne po rojstvu. Klinična slika je pogosto dramatična z izrazito oteklino vek, gostim purulentnim izcedkom, izrazito oteklino veznice in s hudim konjunktivnim draženjem zrkla. Bakterija lahko prodre skozi nepoškodovano roženico (v približno 15 % gonokoknih KN) in lahko potencialno povzroča vid ogrožajoče stanje.
- Ostali bakterijski konjunktivitisi: Najpogostejši vir ostalih bakterij sta otrokov nos in žrelo. Navadno se pojavi med 5. in 14. dnevom starosti in je lahko enostranski ali obojestranski.
- Herpetični konjunktivitis: Redek vzrok KN je genitalna herpetična okužba matere. Kaže se z mehurčastimi izpuščaji po vekah, rdečino kože vek, konjunktivitisom, keratitisom in/ali anteriornim uveitisom. Keratitis tipično prizadane vse plasti roženice.
Blefaritis (vnetje robov vek)
Blefaritis je pogosta kronična težava očesne površine v vseh starostnih obdobjih, neredko pa se prvič pojavi že v dojenčkovem obdobju. Gre za bolezen robov vek z izrazitim vnetjem ali brez njega. Z blefaritisom so povezani konjunktivitis, pojav hordeolov in cist žlez v vekah, keratitis, prizadetost kože itd. Pri otrocih je kožna prizadetost bistveno redkejša kot pri odraslih, pogostejša pa je prizadetost roženice, ki je v primerjavi z relativno blagim vnetjem očesne površine pogosto nesorazmerno izražena in lahko pripelje do trajnega poslabšanja vida. Simptome blefaritisa pri otroku lajšamo podobno kot pri odraslem. Postopek vključuje suho gretje, nego robov vek, predvsem pa izogibanje mencanju oči.
- Hordeolum: Hordeolum je na dotik občutljiva, vnetna sprememba na robu veke, ki se je pojavila pred kratkim (nekaj dni), z izcedkom in okolno rdečino ter oteklino. Vnet je lahko folikel trepalnice ali katera izmed žlez v robu veke. Vnetje je pogosto povezano z bakterijsko okužbo, a je lahko tudi sterilno. Večina hordeolov se spontano predre in drenira navzven v 1-2 tednih. Pomagajo suho gretje 5-10 min 3- do 6-krat na dan, nega robov vek, v težjih primerih je potrebno tudi dodatno zdravljenje.
- Halacij (ječmen) ali lipogranulom žlez v robovih vek: Halacij ali lipogranulom žlez v robovih vek je neboleča in elastična sprememba v veki. Bolezen poteka bolj kronično kot pri hordeolu. Občutljivost veke je bistveno manjša, pogosteje pa se pojavlja globlje v veki in ne na njenem robu. Ker gre za neinfektivno stanje, zdravljenje z antibiotiki navadno ni potrebno. Svetujemo suho gretje 5-10 minut 3- do 6-krat na dan.
Kaj storiti, ko dojenček joka?
Če vaš malček joka, je vaša prva reakcija, da ga dvignete ali da posedite ob njem in ga pomirite. Že nagonsko ravnate prav! Z jokom vam dojenček sporoča, da se ne počuti dobro. Jok je sicer najbolj naraven način sporočanja pri dojenčkih. Lahko pa jok nakazuje tudi kakšne bolečine ali nemir zaradi atopijskega dermatitisa (srbenje). Če pa se pojavi zavračanje hrane, bruhanje, neprestan jok, potem pa, seveda, k pediatru.
Cvileč jok je pri nevroloških motnjah vedno cvileč ali občasen? Preden otrok polije - ima refluksno epizodo, ga v požiralniku zapeče, pri tem se najpogosteje dojenčki iztegnejo, pordijo v obraz, zajokajo in postanejo nekako trdi. Pri otroku z nevrološkimi motnjami se cvileč jok pojavlja pogosto. Vendar jok sam ni znak okvare, vedno so prisotni tudi drugi znaki. Priporočam vam, da se z vprašanji obrnete na otrokovega pediatra.
Pomembna opozorila in nasveti za starše
- Bodite pozorni na znake utrujenosti: Če se dojenček obrača stran, zeha ali si mane oči, mu ponudite mir in čas za počitek, ki morda ne pomeni nujno spanja.
- Ohranite mirnost ob nočnih prebujanjih: Zatemnite luč, izogibajte se glasnim zvokom in ne jemljite dojenčka takoj iz posteljice. Prigovarjajte mu s pomirjujočim glasom ali zapojte znano pesmico.
- Razvijte dnevni ritem: Zdrav dnevni ritem z rednimi obroki in aktivnostmi pomaga pri oblikovanju zdravega spalnega vzorca.
- Večerna rutina je ključna: Dosledna večerna rutina (slikanice, pesmice, kopanje, ščetkanje zob) pomaga dojenčku pri pripravi na spanje.
- Zagotovite varno okolje za spanje: Dojenček naj spi na hrbtu ali boku, v znanem in varnem prostoru, idealno v svoji posteljici ob vaši postelji.
- Preverite očesne znake: Če opazite izcedek iz oči, prekomerno solzenje ali vnetje vek, se posvetujte s pediatrom.
- Ne skrbite pretirano ob nemirnem spanju: Nemirno spanje, premikanje in obračanje sta pogosto del normalnega razvoja, še posebej v REM fazi spanja.
- Posvetujte se s pediatrom: Če vas kakršnokoli vedenje ali simptom dojenčka skrbi, se vedno obrnite na svojega pediatra. Pediater je odvetnik otroka in bo najbolje presodil, ali je določeno stanje normalno ali potrebuje nadaljnjo obravnavo.
Vse bo v redu. Če ni v redu, še ni konec. In seveda: UPORABLJAJTE ISKALNIK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ISKALNIK JE ZAKON!!!