Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane se običajno prične po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti, kar predstavlja pomemben prehod k bolj raznoliki prehrani.
Dojenje: Idealni začetek in nadaljevanje
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Sestava materinega mleka se spreminja tudi med samim hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjenimi po steklenički z mlečno formulo).
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemija, fenilketonurija, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIV). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki materinega mleka: Kadar dojenje ni mogoče
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Priporočila za uvajanje goste hrane po 6. mesecu
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmakom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Vaš 6-mesečni dojenček bo kmalu dosegel pomemben razvojni mejnik - prvič bo pokusil gosto hrano. Če dojite, se lahko zdi, da se je začelo novo obdobje, saj se vaš dojenček za vnos hranil začne manj zanašati na vas. Odstavljanje pri šestih mesecih sovpada z naravnim izčrpavanjem zalog železa, s katerim se je vaš otrok rodil. Pri šestih mesecih se vaš otrok običajno že lahko prevali s hrbta na trebuh. In če ga držite, ko stoji, lahko prenese težo na noge. Otrok se lahko odziva na vaše izraze na obrazu in zvoke ter jih posnema. Ko se krepita spomin in pozornost dojenčka, bo začel prepoznavati sestavne dele vašega govora in zaznavati, kako besede tvorijo povedi. Mnogi dojenčki v šestem mesecu izpopolnjujejo umetnost sedenja. Ko se začne opirati z rokami, gre vse lažje.
Železo je pri šestmesečnem dojenčku še posebej pomembno za razvoj njegovih možganov. Če želite svojemu šestmesečnemu dojenčku zagotoviti zadosten vnos železa, poskusite v njegovo prehrano vključiti kašice iz živil, kot so pusto rdeče meso, piščanec, jajca, grah, fižol, leča in zelena listnata zelenjava. Če šestmesečnega otroka hranite z živili, bogatimi z železom, v kombinaciji s tistimi, ki vsebujejo veliko vitamina C, lahko njegovo telo železo učinkoviteje absorbira. Če otroka hranite po steklenički, je lahko za šestmesečnega otroka dober vir železa tudi nadaljevalno mleko za dojenčke. Poleg tega, da zagotavlja vedno več različnih hranilnih snovi, lahko otrokova prehrana ob uvajanju goste hrane pomaga spodbujati apetit in pripravljenost za preizkušanje raznolike hrane, ko otrok odraste. Bodite drzni in otroku v obdobju uvajanja goste hrane ponudite veliko različnih okusov in tekstur. Tako bo lahko proces za oba bolj zabaven in zanimiv, morda pa vas bodo presenetile tudi nekatere otrokove preference. Ne pozabite, da je včasih potrebno tudi do deset poskusov, da dojenček sprejme nov okus. Če torej kaže znake, da mu določena hrana ni všeč, ne obupajte.
Uvajanje novih živil: Postopnost in raznolikost
Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.
Priporočila za prehrano zdravega dojenčka:
- Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje.
- Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna.
- Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
- Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
- Kruh: od 10. meseca dalje.
- Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …).
- Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): gluten uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen. Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem.
- Jajca: rumenjak in beljak: od 6. meseca.
- Sladkor, sol: po 1. letu.
- Med: po 1. letu.
- Ribe: lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos). Ribe odlikuje zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHA in EPA, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
- Morski sadeži: po 1. letu starosti.
- Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
- V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Prehod na družinsko prehrano: Razvijanje prehranskih navad
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh. Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo. Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).
Dojenčkova prva hrana: Izbira in priprava
Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus.
Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Seveda uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo. Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo, kuhano korenje, bučke, cvetačo, brokoli, kolerabico. Materinemu ali nadomestnemu mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico.
Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije.
Jutro na Planetu: o dojenju + uvajanje goste hrane
Uvajanje beljakovin in maščob
V tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, jih pričnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagamo, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).
Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!
Prehranska priporočila in omejitve
Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHA), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd. živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C (npr. kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrčkam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje). Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Od 10. meseca otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Pri pripravi kosila dodajte maščobe (olivno olje, sončično olje), da bo bolj kalorično, zvečer pa poleg žitno mlečne kašice še enkrat mleko pozno zvečer. Očitno je kalorično pokritje malce manjše, saj zelenjava in sadje nimata kaj dosti kalorij.
V prehranskih smernicah se tudi mlečni izdelki uvajajo po prvem letu starosti. Borovnice in maline lahko počasi tudi ponudite, sicer pa domače sezonsko sadje in delno uvoženo nealergogeno tuje in počakati na našo sezono.
Pri uvajanju dopolnilne prehrane se pri še dojenem otroku mora več kot 90 % železa zagotoviti z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Skupne smernice za uvajanje goste hrane
- Starost dojenčka: Od 4. do 6. meseca dalje, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti.
- Količina: Začnite z majhno količino (1-3 žličke), postopoma povečujte.
- Pogostost: Novo živilo ponudite enkrat na dan, z razmakom enega tedna med novimi živili.
- Tekstura: Začnite s tekočimi (prepraženimi) živili, postopoma uvajajte gostejše in s koščki.
- Vrsta živil: Začnite z nizko alergogenimi živili (zelenjava, riž, koruza, sadje).
- Gluten: Uvajajte postopoma med 6. in 7. mesecem starosti.
- Beljakovine: Meso uvajajte po 6. mesecu starosti (pusto, lahko prebavljivo).
- Jajca: Rumenjak po 6. mesecu, beljak po 1. letu.
- Ribe: Po 6. mesecu starosti.
- Sladkor, sol, med: Po 1. letu starosti.
- Kravje mleko: Kot samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine lahko dodane drugim jedem prej.
- Morski sadeži: Po 1. letu starosti.
- Pijača: Voda ali nesladkani otroški čaji, ob uvajanju goste hrane ponudite tekočino ob vsakem obroku.
- Zavračanje hrane: Bodite potrpežljivi, vztrajajte pri ponujanju, ne silite otroka.
Sledite tem smernicam in vašemu dojenčku boste zagotovili najboljši možen začetek zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, ki bo blagodejno vplival na njegovo zdravje skozi vse življenje.