Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) vsako leto obeležujemo 9. septembra ob 9:09, kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. Pitje alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za motnje v razvoju otroka, pred in po njegovem rojstvu. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka/ploda in lahko povzroči nepopravljive, trajne (doživljenjske) poškodbe pri še nerojenem otroku. Od mnogih drugih razvojnih motenj se FASD loči po tem, da ga lahko zanesljivo, 100 %, preprečimo, saj se pitju alkohola lahko izognemo.
Nevarne posledice pitja alkohola med nosečnostjo
Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so npr. spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD). FASD - spekter fetalnih alkoholnih motenj je skupno ime za različne prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, povezane z izpostavljenostjo otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz krvnega obtoka skozi posteljico prosto prehaja v plodovo kri. Pri plodu doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Ker je plodova sposobnost presnove alkohola manjša, v njegovem telesu ostane in deluje dlje. Alkohol je teratogen, kar pomeni, da lahko povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu.
Najranljivejši so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poveča tudi tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, je pa tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. To pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola, razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.
V Stari zavezi (Knjiga sodnikov 13, 3-4) je zapisano: »Glej, nerodovitna si in nisi rodila. Pa boš spočela in rodila sina. Zdaj pa se le varuj! Ne pij ne vina, ne opojnih pijač in ne jej nič nečistega.« Tudi v stari Grčiji so že vedeli, da je alkohol škodljiv za plod. V Šparti in Kartagini so z zakonom prepovedali mladoporočencem pitje alkohola. Platon piše: »Otroci, spočeti v pijanosti, so duševno zaostali, nepokorni, nekritični in bolni.« Stari Grki so si tudi razlagali, da ima bog ognja Vulkan spačeno podobo zato, ker ga je oče Jupiter spočel pijan. Prve medicinske domneve o škodljivem delovanju alkohola na razvijajoči se plod so nastale pred 250 leti v Angliji, v času »Gin epidemije«. Takrat je bila v Angliji velika lakota in istočasno z njo veliko alkoholizma. Medicinska stroka se je zelo pozno začela znanstveno ukvarjati s tem problemom. Leta 1968 je skupina francoskih in nekaj let kasneje ameriških zdravnikov opisala in znanstveno utemeljila bolezenska znamenja pri otrocih kroničnih alkoholičark. Otroci so si med seboj zelo podobni in skupek teh bolezenskih znamenj so poimenovali fetalni alkoholni sindrom.
V Sloveniji je po podatkih NIJZ v zadnjih petih letih rodilo pet otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. V istem obdobju je bil sindrom odvisnosti od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah. Po ocenah strokovnjakov deset odstotkov žensk v splošni populaciji pije alkohol med nosečnostjo, ena od 67 teh nosečnic pa bo rodila otroka s fetalnim alkoholnim sindromom. To pomeni, da se na vsakih 10.000 rojstev rodi 15 otrok s tem sindromom. Osebe s fetalnim alkoholnim sindromom pogosto potrebujejo dosmrtno asistenco in pomoč ter kontinuirano zdravljenje in zdravstveno oskrbo zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav. Njihova pričakovana življenjska doba je krajša, kakovost življenja pa slabša.
Vloga očeta pri razvoju otroka
Odgovornost glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo se na splošno pripisuje bodočim materam. Toda v novejših raziskavah opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Dosedanja spoznanja glede očetovega pitja alkohola pred zanositvijo kažejo, da alkohol vpliva na moški reproduktivni sistem ter povzroča spremembe semenčic (npr. manjše število semenčic, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) in vpliva na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) ter zdravje otroka. Študija, v kateri so primerjali skupino žensk, katerih partnerji so pili alkoholne pijače, s skupino žensk, katerih partnerji pred zanositvijo niso pili alkoholnih pijač, je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili 10 ali več alkoholnih pijač, 2 do 5-krat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi s kontrolno skupino.
Pitje alkohola pri bodočem očetu pred zanositvijo lahko zaradi genetskih sprememb poveča ranljivost zarodka na škodljive vplive materinega pitja alkohola med nosečnostjo, lahko pa povzroči tudi epigenetske spremembe, ki vplivajo na izražanje genov, pomembnih za razvoj ploda (vklapljanje oz. izklapljanje genov v molekuli DNK) in jih otrok podeduje od očeta. Za zdravje še nerojenega otroka in tudi naslednjih generacij potomcev je pomemben zdrav življenjski slog tako bodoče mame kot očeta že pred zanositvijo, kar vključuje tudi odnos do alkohola.
Kako zdravimo neplodnost in kakšni so stranski učinki
Otroštvo otroka alkoholika: Skrite žrtve in dolgotrajne posledice
Prof. dr. Barbara Simonič, specialistka zakonske in družinske terapije, poudarja, da otroštvo otroka, ki ima starša alkoholika, ni lepo. Okoliščine alkoholizma se vedno pokažejo kot obremenjujoče, nikoli niso prijetne, so le bolj ali manj travmatične. Otrokove starše alkoholizem "krade", saj so ti, ko so omamljeni, dejansko odsotni. Če oba starša pijeta, je to še večja travma, ker otrok nima nikogar, niti enega varnega zatočišča. Otroštvo otroka alkoholika je polno nepredvidljivosti, sramu in občutkov, da je nekaj narobe z njim. Pogosto je prisoten tudi strah zaradi terorja in nasilja.
Otrok se sooča z notranjim konfliktom, ker je starš, ki mu zaupa, hkrati tudi vir zla in sramote. To vodi do občutkov krivde, saj otrok ne sme misliti grdo o starših. Senzorji za zaznavanje, kaj je "prav in narobe", se razvijejo v čisto drugo smer. Otrok začne sebe žrtvovati, da bi ohranil podobo družine in staršev v čim boljši obliki, ter staršema omogoča biti starš. Ni prostora za to, da bi otrok počel to, kar naj bi otrok počel: bil otrok, se igral, bil radoveden, sproščen, brez skrbi za svojo družino. S tem je povezano tudi veliko žalosti.
Obstajajo tipična (nenapisana) pravila vedenja za otroke v odvisniških družinah, katerih osnova je prilagoditev za vsako ceno. Med njimi so: o družinskih težavah se ne govori, čustev se ne izraža, ohranja se minimalna komunikacija, od otroka se pričakuje perfekcionizem, za vsako ceno se je treba izogibati konfliktom. Še posebej pretresljivo je pravilo, da se otrok ne sme igrati in uživati, sicer se bo zgodilo nekaj slabega. V takem otroštvu je vedno prisotna negotovost, ni prostora za sprostitev, ker mora otrok biti vedno pozoren na to, kaj se bo zgodilo doma. Prisoten je vidik "postaršenosti", zlasti pri starejših otrocih, ter občutek krivde, da če se bo sprostil, mu bo preveč lepo ali pa bo komu šel na živce. Ni varnega prostora za igro, otrok je na tem področju zatrt.
Otrok se nezavedno sabotira, da ne bi s svojimi uspehi starša izzival in mu kazal njegove disfunkcionalnosti. Zaznan občutek je, da bodo starši prizadeti, če bo on boljši. Zasvojeni starši dostikrat otroku sporočajo, da iz njega nikoli ne bo nič, ga razvrednotijo, ker jim otrok predstavlja zrcalo njihove odvisnosti. Otrokov uspeh se velikokrat zatre, otroci pa največkrat niti nočejo izstopati s svojimi uspehi, ker bi s tem postali tarča negativne pozornosti. Težko verjamejo vase in v to, da lahko kaj dosežejo, saj je občutek lastne vrednosti majhen.
Funkcioniranje v odrasli dobi in iskanje pomoči
Posledice odraščanja v alkoholični družini se odražajo tudi v odrasli dobi. Otrok alkoholika se lahko sooča s strahom, negotovostjo, pasivnostjo, podrejenostjo, strahom pred konfliktom, lahko pa postane tudi dominanten in agresiven. V partnerskih odnosih se to lahko kaže v nenehnih konfliktih ali popolni podredljivosti, nezmožnosti sprostitve in zaupanja. V odnosu do otrok se lahko kaže kot "robotskost" ali pretirana popustljivost, saj človek ne ve, kje bi postavil mejo. Vedno je prisoten občutek, da ni dovolj.
Reševanje te težave zahteva soočenje s bolečino, spoznanje, da so čustva in občutja, ki jih je otrok doživljal, bila upravičena, in da z njim ni nič narobe. Potrebno je razmejiti konstrukte, ki si jih je takrat zgradil. Slediti mora žalovanje za tem, česar otrok ni dobil. Pomembno je sprejeti, da je to del njihove zgodbe, ne pa celotna njihova identiteta. Potrebnega je veliko poguma za ta korak, včasih pa okoliščine prisilijo k temu.
Sistemska pomoč v Sloveniji še ni popolnoma urejena, vendar obstajajo organizirane oblike pomoči, kot so skupinske obravnave (npr. Al Anon za svojce), klubi, društva in združenja. Pomembno je, da odrasli otroci alkoholikov najprej priznavajo, da so otroci alkoholikov, in da razmejijo svojo identiteto od starševske. Država in zdravstvo bi morala v zdravljenje vključiti tudi otroke zdravljencev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že desetletje spodbuja bodoče matere k nosečnosti brez alkohola. »Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njenega krvnega obtoka skozi posteljico prosto prehaja v plodovo kri. Pri plodu alkohol doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Alkohol lahko poškoduje otrokove možgane in druge organe, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo mu je izpostavljen, opozarja NIJZ. Najbolj ranljivi so možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. »Med nosečnostjo ni varna nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne rdeče ali belo vino ne pivo, liker ali druga alkoholna pijača. Omenila je izsledke novejših raziskav, ki nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in zdravje otroka. »Podatki kažejo, da vsaka četrta nosečnica ne spremeni svojega odnosa do pitja alkohola in v času nosečnosti še naprej pije.
Žiga Kastelic, avtor knjige "Ti, v moji krvi", ki med drugim obravnava svoj odnos z mamo, ki se je bojevala z alkoholizmom, poudarja, da je pomembno spoznanje, da ni nič narobe s tem, da poiščemo pomoč. Čeprav je alkoholizem v Sloveniji še vedno tabu, se zavedanje o njegovih posledicah povečuje. Statistika sicer kaže, da mlajše generacije v primerjavi z njihovimi starši ne posegajo toliko po alkoholu, a posledice življenja v alkoholični družini ostajajo globoke in zahtevajo pozornost ter podporo celotne družbe.
Kljub težki preteklosti, ki jo nosijo otroci alkoholikov, je mogoče najti pot do celjenja in bolj kakovostnega življenja. Ključno je priznanje problema, iskanje strokovne pomoči in podpore ter razumevanje, da vsakdo zasluži priložnost za zdravljenje in rast. Kot pravi Simona Hana Boc, direktorica založbe Chiara, je ključno sporočilo vseh knjig, povezanih z zasvojenostjo, da je sprememba mogoča, da to ni nujno duševna bolezen, ampak prilagoditev na neugodne okoliščine, ki jo je mogoče s trudom premagati.