Dojenje je naraven in ključen proces za zdrav razvoj dojenčka ter dobro počutje matere. V tem obdobju je prehrana matere še posebej pomembna, saj ne le da vpliva na njeno okrevanje in energijo, temveč tudi na kakovost materinega mleka. Kljub temu se med doječimi materami še vedno širijo številni miti in napačne predstave o tem, kaj je varno in priporočljivo jesti, in česa se je treba izogibati. Cilj tega članka je predstaviti pregled sodobnih spoznanj o prehrani med dojenjem, razjasniti pogoste dvome in ponuditi praktične nasvete.
Energetske in hranilne potrebe doječe matere
Dojenje je za mlado materinstvo lahko kar "naporno". Energetske in hranilne potrebe matere med dojenjem so višje kot v času nosečnosti. Zato je ključnega pomena, da mati uživa zdravo in uravnoteženo hrano, ki ji zagotavlja dovolj energije in hranil. Kakršno koli "namensko hujšanje" naj počaka vsaj nekaj mesecev po porodu, saj telo potrebuje čas za okrevanje in vzpostavitev ravnovesja. Poveča se potreba po vitaminih in mineralih, zato je priporočljivo uživati hranilno bogata živila, kot so zelenjava, sadje, krompir in polnozrnati izdelki. Izogibati se je treba čim manj hranilno "revnim" živilom, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev, kot so sladko in slano pecivo, ocvrta živila ter sladkarije.
Posebno pozornost je treba nameniti vnosu kalcija, saj lahko pomanjkanje vodi do zmanjšanja mineralne gostote kosti v prihodnosti. Če mati v telo ne vnaša dovolj določenih hranil, se ta "črpajo" iz njenih lastnih zalog, kar ni idealno. Potrebna je tudi večja količina tekočin, okoli 3 litre na dan. Najboljša izbira so voda, negazirana mineralna voda, sadni in zelenjavni sokovi brez dodanega sladkorja (razredčeni z vodo) ter nesladkani čaji. Industrijsko pripravljeni napitki niso najbolj primerni. Mleko spada med živila in ne med "napitke" za žejo. Napačno je prepričanje, da mora doječa mamica popiti čim več mleka, da ga bo imela sama veliko. Če se mamica neustrezno prehranjuje, s tem za kakovostno mleko prikrajša svojega otroka. Med dojenjem (polnim, brez dodatkov otroku) potrebuje mamica približno 650 kcal več kot prej.
Sadje in zelenjava: Sveže ali kuhano?
Vprašanje, ali je sveže sadje in zelenjava priporočljivo med dojenjem, je pogosto predmet razprav. Nekateri viri navajajo, da je sveže sadje, kot so jabolka, hruške, banane, borovnice, lubenice, robidnice, breskve in grozdje, najbolj primerno. Po drugi strani pa citrusi (pomaranče, limone) ter jagode lahko pri nekaterih dojenčkih povzročijo alergijske reakcije, kot so izpuščaji. Vendar pa je pomembno poudariti, da je to odvisno od posameznega otroka; nekateri nimajo težav, drugi pa jih imajo. V majhnih količinah ena jagoda ali ena pomaranča verjetno ne bo škodila.
Surova čebula in česen lahko pri nekaterih otrocih povzročijo težave. Primerna zelenjava vključuje paradižnik, solato, brokoli, cvetačo, kumare, krompir, peso, špinačo, zeleno in bučke. Stročnice, zlasti fižol, niso najbolj primerni, ker lahko pri otroku povzročajo napenjanje. Nekateri strokovnjaki sicer poudarjajo, da se zaznavanje okusov začne že v zadnjih mesecih nosečnosti in v prvem ter drugem letu življenja, zato je za sprejemanje novih okusov in arom dojenček najbolj prilagodljiv v prvih mesecih življenja, ko še ne uživa trdne hrane. Otrokov okus se tako razvija skozi materino mleko, okus katerega odraža prehranske navade mamice. Uvajanje dojenčka na družinsko prehrano bo veliko bolj prijetno in preprosto, če bo otrok okuse poznal, še preden bo prvič poskusil trdno hrano, kar pomeni, da mora mamica tudi iz tega razloga uživati čim bolj pestro prehrano brez nepotrebnega izločanja določenih živil. Preventivno izogibanje določenim živilom, da bi preprečili alergije pri dojenčku, ni priporočljivo. Ukrepamo šele, če se reakcija pojavi in še to po navodilih zdravnika.
Nekatere matere na začetku dojenja raje izbirajo kuhano zelenjavo in sadje, kot so avokado in banane, ter postopoma uvajajo jabolka, nato pa postopoma povečujejo količino in raznolikost. Po približno mesecu dni se lahko začne z jabolki (polovica olupljenega jabolka zjutraj, nato postopno povečevanje), nato pa se lahko uživa že vsa zelenjava in sadje (sveže in kuhano).
Meso, ribe in mlečni izdelki
Meso naj bo polmastno, belo, perutnina in ribe so priporočljive. Mast in ocvirki, suhomesnati izdelki, konzerve niso najbolj primerni. Pomembno je mleko in vsi mlečni izdelki, saj so vir kalcija. Kruh, riž in žitni izdelki ter testenine so prav tako primerni. Včasih otroku "škoduje", če mamica uživa kravje mleko ali mlečne izdelke, kot so jogurt in sir, kar se je zgodilo pri nekaterih materah, ki so opazile rdeče pikice pri otroku. Vendar pa je to zelo individualno; pri drugem otroku so nekatere matere lahko jedle skoraj karkoli brez težav.
Živila, ki lahko povzročijo težave
Nekatera živila lahko pri dojenčku povzročijo prebavne težave, kot so krči ali napenjanje. Med takšna živila spadajo stročnice (zlasti fižol), zelje, repo, čebulo, brokoli, cvetačo, česen. Nekatere matere se izogibajo tudi čokoladi, čeprav to ni nujno, saj je odziv otroka individualen. Močne začimbe prav tako niso priporočljive v tem obdobju. Prav tako se je treba izogibati surovim rumenjakom in sladicam iz njih.
Alkohol, kava in druge pijače
Alkohol in alkoholne pijače se v celoti prenašajo v materino mleko, zato se jim je treba popolnoma izogibati. Kava in pravi čaj naj se omejita tako v količini kot v času uživanja (ne pred predvidenim spanjem dojenčka). Nikotin, ki ga vnaša mati s kajenjem (tudi pasivnim), zmanjša sintezo materinega mleka, zato je izogibanje kajenju nujno.
Posebna živila in njihova priprava
Ocvrta hrana: Težava pri cvrtju ni samo "segrevanje", temveč to, da visoke temperature in nizka vlažnost pospešujejo reakcije, ki tvorijo neželene spojine. Pri škrobnih živilih, zlasti krompirju, se lahko tvori akrilamid, če se preveč porjavi. Heterociklični amini lahko nastanejo pri kuhanju mesa pri visokih temperaturah, zlasti pri cvrtju. Pri kuhanju na odprtem ognju ali ko maščoba pride v stik s plamenom, nastanejo policiklični aromatski ogljikovodiki. Pri oljih je ključna težava oksidacija in razgradnja ob dosegu točke dimljenja. Kardiološke smernice poudarjajo, da cvrtje v olju ni "zdrav" način kuhanja. Transmaščobe so ločeno vprašanje, glavna nevarnost pa ni "enkrat ocvrto doma", temveč industrijsko proizvedene transmaščobe in živila, kuhana v oljih za večkratno uporabo. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da transmaščobe povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni. Najbolj praktična strategija je znižanje temperature, skrajšanje časa in izogibanje "prekuhavanju do temne barve". Izbrati je treba pravo olje in ga ne uporabljati po tem, ko se zadimi. Zmanjšanje količine olja, uporaba posode s premazom proti prijemanju, peka na peki papirju ali cvrtje v ponvi z malo dodane vode so dobre alternative. Cvrtje naj nadomestite s pečenjem, dušenjem in kuhanjem na pari, tako da postane ocvrta hrana redka, ne pa stalnica.
Ribe: Za doječe matere je izbira rib z nizko vsebnostjo živega srebra pomembnejša od načina kuhanja. Predpisi za nosečnice in doječe matere priporočajo 225-350 ml rib na teden sort z nižjo vsebnostjo živega srebra. Cvrtje rib z veliko olja doda dodatno maščobo in kalorije, vendar to ne pomeni, da so "prepovedane". Bolj praktično je izbrati pečenje ali cvrtje v ponvi z minimalno količino olja.
Surova živila živalskega porekla: Odsvetovana so surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla (tatarski biftek, pršut, carpaccio), ribe (prekajene ribe, suši, sašimi), jajca (majoneza, tiramisu), surovo mleko, sveži siri iz nepasteriziranega mleka ter siri s plesnijo (brie, gorgonzola).
Gobe in divje rastline: Pri uživanju gob je potrebna previdnost. Uživajte le sveže, dobro oprane in toplotno obdelane gobe, za katere ste prepričani, da niso strupene. Večjo mero pozornosti je potrebno nameniti tudi ostalim rastlinam nabranim v naravi, saj so nekatere lahko podobne užitnim, a so strupene.
Individualni pristop in pomoč strokovnjakov
Vsak otrok je drugačen in vsaka mama se mora sama naučiti, kaj ustreza njenemu otroku. Če mati opazi, da določena hrana pri otroku povzroča neželene reakcije, naj jo uživa v majhni količini ali jo začasno izloči iz jedilnika. Vendar pa je pomembno, da prehrana ne postane preveč osiromašena, saj lahko to vodi do podhranjenosti matere in manj kvalitetnega mleka.
Pomembno je poudariti, da so kolike pri dojenih otrocih najverjetneje posledica nečesa drugega in ne samo tega, kar mama je. Kako bi sicer razložili, da ženske v mnogih kulturah po svetu z veseljem uživajo močne začimbe in hkrati dojijo, ne da bi njihovi otroci pokazali kakršno koli stisko? Uživanje začinjene hrane lahko celo pozitivno vpliva na otroka, saj ga izpostavi različnim okusom in pomaga pri razvoju občutka za okus, zato bo otrok lažje sprejel različno hrano, ko bo zamenjal dojenje za gosto hrano.
V primeru dvomov ali posebnih zdravstvenih težav je vedno priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom ali svetovalko za dojenje. Zavedajte se, da so nekatera "stara" priporočila morda že zastarela in da sodobna znanost ponuja drugačne, bolj prilagodljive pristope.
Presnovno programiranje in dolgoročno zdravje
Prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja ima ključen pomen za zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Vpliva ne le na zdravje otroka in otroka, temveč seže njen vpliv tudi v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje ali presnovni vtis. Zato je skrb za uravnoteženo in pestro prehrano v tem obdobju naložba v dolgoročno zdravje celotne družine.