Marsikateri vrtičkar se vsako leto sprašuje, zakaj sadno drevje odvrže plodove, še preden ti dozorijo. Letos je pojav še posebej opazen pri kakiju - številna drevesa so že zgodaj odvrgla skoraj ves pridelek. Podobne težave se pojavljajo tudi pri drugih sadnih vrstah, vključno z jablani, ki so sicer znane po svoji rodnosti. Sorte jablan, ki obilno rodijo (npr. 'Jonagold', 'Idared', 'Golden Delicious'), so nagnjene k temu, da v letih močne obloženosti same odvržejo del pridelka. Ta pojav, imenovan samoredčenje, je naraven proces, s katerim drevo uravnava količino plodov glede na svojo vitalnost, prehransko stanje in okoljske pogoje. Vendar pa množično, nenadno ali ponavljajoče se odpadanje plodov, še posebej če so ti ob odpadanju gnili, mehki, črvivi ali sočasno odpadajo tudi listi, vzbuja skrb in lahko kaže na globlje težave.
Naravna regulacija in samoredčenje: zakaj drevo odvrže del pridelka?
Odpadanje plodov z drevesa je do neke mere naraven proces. Najpogosteje se to zgodi junija, ko nekatera sadna drevesa, kot so jablane in hruške, v zgodnjih ali sredi poletnih mesecih naravno odvržejo nekaj plodov. To se zgodi, kadar sadno drevo obrodi več plodov, kot jih lahko prenese, vsi ti plodovi pa obremenjujejo omejene vire drevesa. Lahko bi rekli, da gre za naravno selekcijo, pri kateri se obdržijo samo plodovi z najboljšim potencialom. Pri pečkarjih, kot so jablane in hruške, zadostuje že 5 % uspešno oplojenih cvetov za normalen pridelek. Pri koščičarjih, kot so breskve in slive, zadošča okoli 20 %. Naravno redčenje je neizogibno in celo koristno, saj drevo vso svojo energijo usmeri v razvoj nekaj kakovostnih plodov, namesto da bi zraslo veliko manjših in neznatnih. Pri jablanah in hruškah se odpadanje plodov navadno pojavi, ko so plodovi približno veliki kot frnikole, običajno maja ali junija.
Vpliv vremenskih razmer na obstojnost plodov
Vremenske razmere imajo ključen vpliv na obstojnost plodov. Češnje cvetijo zgodaj, zato so izpostavljene spomladanskim pozebam. To, da vsi cvetovi ne ostanejo na drevesu, ni nujno slabo. Prav tako so nevarne suše v maju in juniju, ko se plodovi razvijajo. Če drevo v tem občutljivem obdobju ne prejme dovolj vode, lahko zaradi stresa odvrže tudi tiste plodove, ki so bili videti povsem zdravi. Breskve in nektarine so nekaj tednov po oploditvi zelo občutljive na vodni stres. Letos so sušni pogoji in vremenska nihanja še posebej prizadeli kaki. Mnoga drevesa so razvila le nekaj plodov ali pa so jih v celoti odvrgla že konec maja ali v začetku junija. Kaki je namreč ena najbolj občutljivih sadnih vrst, ko gre za vodni stres v fazi oploditve. Ekstremna vremenska nihanja, kot so velike temperaturne razlike med rastno sezono, lahko drevo obremenijo in povzročijo, da zaradi stresa odvrže plodove.
Težave pri opraševanju in pomanjkanje opraševalcev
Težave pri opraševanju lahko povzročijo, da nekateri potencialni plodovi padejo na tla, ko so še zelo majhni. To se pogosto zgodi zaradi pomanjkanja opraševalcev, kot so čebele. Na srečo težave z opraševanjem v veliki meri vplivajo le na pridelek tistega leta, ne pa na splošno prihodnje zdravje samega drevesa. Težavo lahko poskusite rešiti tako, da zagotovite ugoden habitat za opraševalce, na primer tako, da v bližino dreves posadite rastline, ki jih bodo privabile. Pri češnjah je za dobro oplodnjo in razvoj plodov priporočljivo imeti v bližini več različnih sort češenj, saj nekatere sorte niso samooplodne ali imajo slabo oplodnjo.
Voda in hranila: ključna za razvoj plodov
Prekomerno ali preskromno zalivanje je lahko eden od razlogov, zakaj plodovi odpadejo, še preden dozorijo. Preveč ali premalo vode lahko drevo obremeni, kar je še en razlog, zakaj sadno drevje ne more obdržati plodov. Poskrbite, da bodo vaša drevesa med rastno sezono prejela zadostno količino vode, hkrati pa bodite pozorni na ustrezno drenažo, da voda ne bo zastajala. Če drevo iz tal ne dobi dovolj hranilnih snovi, bo dalo prednost svojemu zdravju pred plodovi, kar bo povzročilo prezgodnje odpadanje le-teh. Da bi odpravili to težavo, poskrbite, da bo zemlja dovolj hranilna. Gnojila, obogatena s kalijem in borom, ugodno vplivajo na tvorbo plodov ter povečajo verjetnost, da jih drevo obdrži do zrelosti.
Bolezni in škodljivci: skriti povzročitelji odpadanja plodov
Odpadanje plodov hitro povežemo s pojavom bolezni na sadnem drevesu, a ko plod pobliže pogledamo, morda celo prerežemo, lahko najdemo vzrok drugje. Slive že takoj po cvetenju zelo rada zdesetka slivova grizlica. V poletnem času opažamo velik osip pri slivah, na plodovih pa je vidna drobna, rjava pikica. To je posledica črvička v plodu - ličinke češpljeve grizlice. Enako zgodbo najdemo na jablanah in še kje. Če je drevo bolno zaradi bakterijske ali glivične okužbe, lahko odvrže svoje plodove, da bi prihranilo vire in jih usmerilo v samoohranitev. Posebej skrb vzbujajoče je, če so plodovi ob odpadanju gnili, mehki, črvivi ali sočasno odpadajo tudi listi. To je lahko znak bolezni (npr. monilija) ali prisotnosti škodljivcev.
Izmenična rodnost: preobremenjenost drevesa
Pogosta težava v domačem sadovnjaku je odpadanje plodov. Tudi to je lahko znak slabe prehranjenosti ali izmenične rodnosti, ki jo povzroča preobremenjenost drevesa s plodovi. Ena med najpogostejših napak je namreč ta, da sadno drevje pozabimo gnojiti in dognojevati tudi med sezono. Le tako zagotovimo dovolj hranil za razvoj plodov. Na predavanjih nas vedno učijo, da drevesom jablane - hruške po cvetenju, ko so plodovi veliki do velikosti 2cm oziroma do srede junija potrgamo slabše plodove in jih na cvetni nastavek - šop pustimo 1-2 plodova. Eden izmed najpomembnejših ciljev redčenja je ohranjanje redne - vsakoletne rodnosti. V letih, ko je na drevesu obilen cvetni nastavek in tudi dobra oprašitev ter oplodnja, drevo nastavi preveč plodov. Z redčenjem in primerno razporeditvijo plodov pridelamo debelejše in lepše plodove, pri poznih sortah jablan se takšni plodovi tudi bolje skladiščijo in bodo dlje časa obdržali svoje lastnosti. Omejujemo pojav bolezni in škodljivcev. Jabolčni zavijač (gosenica metulja, ki povzroča črvivost plodov) se ponavadi seli iz ploda v plod, kjer se plodovi stikajo.
Ročno redčenje plodov: naravna selekcija pod nadzorom vrtnarja
Ena stvar, ki lahko kljub vsemu pomaga, pa je, da redčenje opravite sami, namesto da izbiro prepustite drevesu in upate, da ne bo odvrglo preveč ali premalo plodov. V kolikor je na drevesu obilen cvetni nastavek in tudi dobra oprašitev ter oplodnja, drevo nastavi preveč plodov. S tem bi se izčrpalo in naslednje leto ali dve ne bi rodilo ali bi celo propadlo. Plodove v manjših sadovnjakih in vrtovih redčimo ročno. Pazimo, da ne odtrgamo tudi brstov. Tam, kjer je bil cvetni šop in kasneje plodiči, pustimo samo en plodič, da se razvije v zavidanja vreden plod. Takšne veje v tem času tudi prikrajšamo ali odrežemo. Matjaž Maležič svetuje, da je optimalen čas redčenja plodov v zadnji dekadi maja ali od začetka do polovice junija, po naravnem redčenju plodičev.
Zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj plodov
Najpomembnejši ukrep je zagotoviti ustrezne razmere v najbolj občutljivih fazah razvoja plodov - torej od cvetenja do začetka poletja. V tem času je ključnega pomena redno zalivanje, zlasti če dežja ni dovolj. Drevesa potrebujejo tudi uravnoteženo prehrano. Uporabite celostno ekološko organsko gnojilo, ki vsebuje vsa mikro in makro hranila. V primeru pomanjkanja kalcija pri jablanah, kar se odraža kot grenka pegavost plodov, je potrebno foliarno dognojevati z uporabo tekočega kalcijevega gnojila. Pozorni bodite na morebitne bolezni. Če je drevo bolno, lahko odvrže svoje plodove, da bi prihranilo vire in jih usmerilo v samoohranitev.
Organska gnojila
Ko odpadanje plodov ni naravno: znaki za alarm
Naravno odpadanje plodov je običajno postopno, pojavi se nekaj tednov po cvetenju, plodovi pa niso poškodovani ali gnili. V nasprotju s tem pa mora množično, nenadno ali ponavljajoče se odpadanje vzbuditi našo pozornost. Posebej skrb vzbujajoče je, če so plodovi ob odpadanju gnili, mehki, črvivi ali sočasno odpadajo tudi listi. To je lahko znak bolezni (npr. monilija) ali prisotnosti škodljivcev. Če jabolka prezgodaj odpadajo, takoj raziščite vzrok. To bo pomagalo upočasniti proces. Če so jabolka prizadeta zaradi bolezni in škodljivcev, jih zavrzite (sežgite, da uničite žuželke in glive).
Reševanje odpadlih plodov in preprečevanje prihodnjih težav
Če so jabolka cela in nepoškodovana, jih lahko pojeste. Odpadlo, dobro sadje pustimo dozoreti ali pa ga uporabimo za pripravo marmelade, sladoleda, suhega sadja in kompotov. Lahko pa naredimo tudi marmelado ali jabolčnik. Izkušeni vrtnarji uporabljajo odpadla jabolka za pripravo komposta. Če plodove prizadenejo bolezni in škodljivci, ta območja odrežite. Sadje narežite na majhne koščke. Postavite ga v predhodno izkopano luknjo. Dodajte šoto, odpadlo listje, gnoj, veje, žagovino.
Za preprečevanje odpadanja plodov v prihodnje, je pomembno redno izvajati preventivne ukrepe:
- Normalizacija zalivanja: Poskrbite za redno in zadostno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. Globina prodiranja vode mora biti pri odraslih drevesih vsaj 5-6 m. Uporabite zastirko za ohranjanje vlage.
- Uravnoteženo gnojenje: Vsako odraslo jablano je treba letno pognojiti z ustreznimi organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo makro in mikro hranila. Izogibajte se prekomernemu gnojenju, zlasti z dušikom.
- Obrezovanje: Redno obrezujte drevesa, da zmanjšate obremenitev vej in zagotovite dostop svetlobe in zraka do vseh delov krošnje.
- Zatiranje škodljivcev: Redno pregledujte drevesa in po potrebi uporabite naravna ali kemična sredstva za zatiranje škodljivcev.
- Zdravljenje bolezni: Ob prvih znakih bolezni ukrepajte s škropljenjem ustreznih fungicidov.
- Zaščita pred zmrzaljo: Poskrbite za zaščito dreves pred spomladanskimi pozebami in zimskim mrazom.
Če jabolka množično odpadajo, ne ignorirajte težave, temveč takoj ugotovite vzrok. Prej ko boste ukrepali, manj plodov boste izgubili. To še posebej velja, če odpadanje plodov povzročajo bolezni ali škodljivci, saj se lahko hitro razširijo po sadovnjaku.