Zaznavanje okusov se začne razvijati že v zadnjih mesecih nosečnosti in v prvem ter drugem letu življenja. Za sprejemanje novih okusov in arom je dojenček najbolj prilagodljiv v prvih mesecih življenja, ko pa sploh še ne uživa trdne hrane. Otrokov okus se tako razvija skozi materino mleko, okus katerega pa odraža prehranske navade mamice. Uvajanje dojenčka na družinsko prehrano bo veliko bolj prijetno in preprosto, če bo otrok okuse poznal, še preden bo prvič poskusil trdno hrano, kar pomeni, da mora mamica tudi iz tega razloga uživati kar se da pestro prehrano brez nepotrebnega izločanja določenih živil. Preventivno izogibanje določenim živilom, saj naj bi tako preprečili alergije pri dojenčku, ni priporočljivo. Ukrepamo šele, če se reakcija pojavi in še to po navodilih zdravnika in ne kar »na pamet«. Prav tako naj mamica uživa vsa živila, čeprav ima dojenček krče. Ti so normalni v prvih mesecih in prehrana mamice na njih vpliva le deloma. Če mamica ugotovi, da določena živila pri otroku povzročajo neželeno reakcijo, naj jih uživa v majhni količini in kot sestavni del obroka. Nikakor pa naj jih iz svojega jedilnika ne izloči, saj lahko prehrana postane preveč osiromašena, kar lahko povzroči tako njeno hranilno podhranjenost, kot tudi manj kvalitetno mleko.
Živila, ki jih je pri dojenju priporočljivo omejiti ali se jim izogibati
V času dojenja so določena živila zaradi morebitne onesnaženosti s kemičnimi ali z mikrobiološkimi onesnaževali odsvetovana. Mednje spadajo:
- Surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla, kot so tatarski biftek, pršut, carpaccio.
- Surove ali toplotno malo obdelane ribe, vključno s prekajenimi ribami, sušijem in sašimijem.
- Živila, ki vsebujejo surova jajca, kot so majoneza in tiramisu.
- Surovo mleko in sveži siri iz nepasteriziranega mleka.
- Siri z plesnijo, kot so brie in gorgonzola.
- Vnaprej pripravljena surova zelenjava.
- Vnaprej pripravljene jedi z omejenim rokom uporabe, ki jih je potrebno hraniti v hladilniku, kot so paštete, mesne in zelenjavne solate, narezki in sendviči.
Doječa mamica mora biti pozorna tudi pri uživanju gob. Uživa naj le sveže, dobro oprane in toplotno obdelane gobe, za katere je prepričana, da niso strupene. Večjo mero pozornosti je potrebno nameniti tudi ostalim rastlinam, nabranim v naravi, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami, kot je na primer podobnost med šmarnicami, jesenskim podleskom in čemažem.
Nekatera živila so odsvetovana zaradi prenosa poživilnih snovi v mleko. To so kava, pravi čaj in alkohol oziroma alkoholne pijače. Kavo in pravi čaj naj mamica omeji tako v količini kot v delu dneva, ko ju uživa (ne pred predvidenim spanjem dojenčka), alkoholu pa se mora popolnoma izogibati. V mleko se prenese tudi nikotin, ki zmanjša sintezo materinega mleka, tako da je potrebno izogibanje kajenju (tudi pasivnemu).
Zelo sladka, slana in mastna živila ter ostre začimbe so prav tako neprimerne, saj vplivajo na okus mleka in tako na otrokovo spoznavanje z novimi okusi in sprejemanje novih arom. Pijače z dodanim sladkorjem in energijski napitki, kakav in podobne izbire je potrebno črtati s svojega jedilnika.
Sestava prehrane in ključna hranila med dojenjem
Materina prehrana ne vpliva na sintezo mleka. Ta je odvisna od pravilne tehnike dojenja, dojenja vsakokrat iz obeh dojk, čim bolj pogostega dojenja, zlasti v prvih tednih po porodu, dovolj počitka in psihične umirjenosti. Zmotno je prepričanje, da mora ženska popiti velike količine tekočine (tudi mleka), da bo imela dovolj mleka. Njegova količina niti ni odvisna od zaužitih prehranskih dopolnil.
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bojeća mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora.
Omega-3 maščobne kisline
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Če omega-3-maščobnih kislin ne dobite iz rib, saj se jih zaradi onesnaževal izogiba, potem mora zadovoljivo vsebnost dobiti iz rastlinskih olj, avokada, oreščkov, semen.
Nasičene in trans maščobe
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in minerali
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Vitamin D
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Vitamin C, folna kislina in vitamin B12
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo). Priporočen odmerek folne kisline oz. folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava. Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Železo
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega, ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. kava in čaji, lahko zmanjšajo absorpcijo železa.
Kalcij in jod
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Hujšanje po porodu in posebni prehranski režimi
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu. Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Pijače med dojenjem
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Dojenje v primerjavi z adaptiranim mlekom | Vprašajte strokovnjaka
Priporočila za mamice in očete
Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah. Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da bo tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren, okusen obrok hitro narejen. Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega! Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo. Če imate namesto kuhanja raje hitre sendviče: Polnozrnati kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi. Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani. Energijske kroglice, oreščki, suho sadje, sveže sadje in zelenjava so dobra izbira za hiter prigrizek. Praktično zna biti tudi, da imate gugalnik ali odejico tik poleg kuhinjske mize. Vmes si privoščite kakšen poseben priboljšek ali dva. Morda lahko prijateljem ali družinskim članom predlagate, da vam za darilo priskrbijo katero izmed vaših najljubših jedi. Kot očka lahko svoji partnerki nudite najboljšo podporo tako, da ste pozorni. Ali dovolj pije in je? Ji uspe jesti redno? Skuhajte eno ali dve dodatni porciji hrane, da bo vaša partnerka ob vsaki lakoti imela pri roki hiter obrok. Njeno stekleničko napolnite z vodo ali pa ji takoj po začetku dojenja prinesite najljubši čaj. Priskrbite ji najljubše prigrizke, ki naj bodo v velikosti grižljaja. Večje kose hrane narežite na grižljaje, ki jih lahko je z eno roko.
Dojenčkov razvoj okusa in uvajanje goste hrane
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvih letih življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Pomembno je, da otroka med uvajanjem goste hrane seznanite s čim več različnimi živili. Pomembno je, da otroka ob začetku uvajanja goste hrane seznanite z raznolikimi živili in mu tako zagotovite vsa hranila, ki jih potrebuje za normalno rast in razvoj.
Živila, ki niso primerna za dojenčke, mlajše od 12 mesecev
Nekatera živila pa niso primerna za otroke, mlajše od 12 mesecev, in se jim je treba v procesu uvajanja goste hrane izogibati:
- Kravje in kozje mleko: lahko ga uporabljate za kuhanje od 6. meseca dalje, vendar ne vsebuje pravih hranilnih snovi, da bi lahko nadomestilo materino mleko ali mlečno formulo kot glavni napitek za otroka vsaj do njegovega prvega rojstnega dne.
- Sol: dojenčkovih ledvic še niso dovolj razvite, da bi prenesle veliko natrija, zato se izogibajte dodajanju soli v hrano in bodite previdni pri hrani, kupljeni v trgovini, ki lahko vsebuje veliko soli.
- Sladkor: čezmerno uživanje lahko poškoduje otrokove zobe in ga napeljuje k temu, da razvije željo po sladkem. Sladkor ima tudi zelo majhno hranilno vrednost in ne prispeva k uravnoteženi prehrani, zato se mu raje izogibajte.
- Med: bakterije v medu lahko v otrokovem črevesju občasno proizvajajo toksine in povzročijo otroški botulizem. Med vsebuje tudi veliko sladkorja.
- Celi oreščki: ker predstavljajo nevarnost zadušitve, celih oreščkov ne smete dajati otrokom, mlajšim od 5 let. Če v družinski anamnezi ni alergij, jih lahko postrežete mlete ali pripravljene v jedeh od 6. meseca dalje.
- Hrana z nizko vsebnostjo maščob: dojenčki v prehrani potrebujejo maščobe, zato jim ne smemo dajati mleka ali jogurtov z nizko vsebnostjo maščob ali hrane za odrasle z nizko vsebnostjo maščob.
- Morski pes, mečarica in jadrovnica: te vrste rib lahko vsebujejo škodljive količine živega srebra, ki lahko vplivajo na razvijajoči se živčni sistem vašega otroka.
- Surovi lupinarji: otrokov imunski sistem je slabše razvit kot imunski sistem odraslih, zato je bolj dovzeten za zastrupitve s hrano. Surovih lupinarjev se je treba izogibati, kuhani lupinarji pa so primerni za dojenčke, starejše od 6 mesecev.
- Mehki sir s plesnijo ali nepasteriziran sir: ker se otrokov imunski sistem še razvija, je bolj dovzeten za bolezni zaradi bakterij v živilih kot odrasli. Nepasterizirani siri in mehki siri s plesnijo, kot sta brie ali camembert, so za vas primerni tudi med dojenjem, vendar mladi prebavni sistem vašega otroka na to še ni pripravljen.
- Čaj ali kava: vsak napitek, ki vsebuje kofein, je neprimeren za dojenčka, tanini v čaju pa lahko preprečijo absorpcijo železa.
- Premalo kuhana jajca brez oznake kakovosti: dojenčki, starejši od 6 mesecev, lahko uživajo jajca, in če imajo oznako kakovosti, jih lahko jedo tudi surova (na primer v domači majonezi) ali mehko kuhana.
Pogosta vprašanja in pomisleki
Ali moram med dojenjem izločiti določena živila, če ima dojenček krče?Ne, preventivno izogibanje določenim živilom zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Ali vpliva moja prehrana na količino materinega mleka?Ne, količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.
Ali je priporočljivo hujšati med dojenjem?Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno. Izogibajte se strogim shujševalnim dietam.
Kakšne pijače naj pijem med dojenjem?Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Dojenje je najboljša oblika prehrane za dojenčke in prinaša številne koristi tako za otroke kot tudi za matere. V obdobju priprave na dojenje in med samim dojenjem je pomembno ohranjati zdravo in uravnoteženo prehrano. Kombinacija dojenja in hranjenja po steklenički v prvih tednih življenja lahko zmanjša nastajanje materinega mleka. Upoštevati je treba tudi družbene in finančne posledice, ki jih lahko prinese odločitev, da se ne doji. Vsa navodila za pripravo in hranjenje je treba natančno upoštevati, saj lahko nepravilna priprava predstavlja tveganje za zdravje otroka. Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
tags: #odsvetovana #zivila #med #dojenje