Streptokok skupine B (SGB), znan tudi kot Streptococcus agalactiae, je bakterija, ki je pri približno tretjini slovenskih žensk prisotna v rodilih. Ta bakterija običajno živi v sožitju s svojim gostiteljem in ne povzroča težav. Poskus izkoreninjenja SGB z antibiotiki v času nosečnosti pa lahko celo povzroči, da postane bakterija odporna na penicilin, najučinkovitejši, najvarnejši in najcenejši antibiotik za tovrstne okužbe.
Kaj pomeni odkritje Streptokoka skupine B v nosečnosti?
Najdba bakterij streptokok B v brisu rodil ali/in zadnjika med nosečnostjo ne pomeni bolezni, ampak le poseljenost sluznic s to bakterijo. Ta poselitev je lahko dolgotrajna, saj bakterija ne povzroča vnetja in s tem ne sproži obrambnega odziva telesa, ki bi jo uničil. Vrste bakterij se namreč razlikujejo glede na del telesa, kjer se nahajajo. Nekatere črevesne bakterije poleg zadnjega dela črevesja poselijo tudi nožnico, mednje pa sodi tudi streptokok skupine B.
Zanimivo je, da je delež žensk, ki so kolonizirane s SGB, razmeroma podoben v vseh evropskih državah in tudi v ZDA, kjer znaša med 15 in 20 %. V veliki večini primerov ta streptokok ne povzroča nobene škode. Temu pojavu rečemo, da je oseba kolonizirana, ne pa okužena, s to bakterijo. Le redko je prisotnost streptokoka skupine B vzrok okužbe sečil ali, v nosečnosti, posteljice in plodovih ovojev. Tovrstne okužbe lahko povzročajo tudi številne druge bakterije, zato sama nevarnost okužbe pri nosečnici ni vedno razlog, da bi streptokoku B posvečali posebno pozornost v predporodnem varstvu.

Tveganje za novorojenčka med porodom
Med porodom, zlasti če od razpoka ovojev - odtekanja plodovnice - mine dlje časa (več kot 8 ur), lahko SGB prenese na novorojenčka. Vendar pa bolezen povzroči le pri približno 1 % novorojenčkov, ki so bili med porodom izpostavljeni bakteriji. Še manjši delež, le okoli polovica te stotinke, huje zboli. Kljub temu pa nekateri menijo, da nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, kateri dojenček bo med porodom dobil bakterijo in kateri bo spadal med tistih 0,5 %, ki huje zbolijo, zato ni smotrno zgolj zamahniti z roko.
Obstaja nekaj dejavnikov, ob katerih je delež zbolelih otrok večji: prezgodnji porod, dolgotrajen razpok plodovih ovojev in dolgi porodi. V nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija, v Evropi pa Belgija, Španija in nekatere druge, vsem nosečnicam med 35. in 37. tednom odvzamejo bris nožnice. V primeru pozitivnega izvida jim med porodom predpišejo intravenozni antibiotik, navadno penicilin. Ta pristop pomembno zmanjša možnost prenosa bakterije na otroka.
Slovenski pristop in dileme glede testiranja
V Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, presejanje za kolonizacijo s streptokokom skupine B ni del rutinskega predporodnega varstva. Stroški morebitnih mikrobioloških brisov tako niso kriti s strani zavarovalnice, zato jih ženske, ki se za to preiskavo odločijo, navadno plačajo same.
Ginekologi so glede testiranja SGB v nosečnosti razdeljeni na dva tabora: tisti, ki testirajo vsako nosečnico in so zelo pozorni na prisotnost streptokokov, ter tisti, ki tega ne počnejo. Alternativni pristop, ki ga zagovarja večina evropskih držav, ne vključuje presejanja. Namesto tega nosečnicam ne jemljejo mikrobioloških brisov. Ob dejavnikih tveganja (kot so bakterurija v sedanji nosečnosti z izoliranim streptokokom skupine B, otrok s streptokokno okužbo po predhodnem porodu ali porod pred dopolnjenim 37. tednom) predpišejo antibiotik ob porodu, ne glede na to, ali vedo za prisotnost streptokoka v nožnici ali ne. Cilj tega pristopa je zmanjšati tveganje za stranske učinke antibiotikov in stroške, saj bi zdravili manjše število porodnic, ob nespremenjenem tveganju za otroke.
Glavni pomisleki glede rutinskega testiranja in profilaktičnega dajanja antibiotikov vključujejo visoke stroške presejanja vseh nosečnic ter prekomerno uporabo antibiotikov. Tveganje za okužbo otroka pri koloniziranih porodnicah brez dejavnikov tveganja je namreč razmeroma majhno. Zato bi ob takšnem pristopu zdravili številne ženske, katerih otroci ne bi nikoli zboleli zaradi streptokoka v mamini nožnici. Odgovoriti na vprašanje, koliko je takšna preiskava res koristna, je težko, saj tudi pri koloniziranih porodnicah brez dejavnikov tveganja še vedno obstaja (zelo majhna) možnost za okužbo pri otroku.

Znaki okužbe pri novorojenčku
Znaki prirojene okužbe s streptokokom skupine B so lahko neznačilni. Novorojenčki so večinoma bolj bledi, zaspani, slabo sesajo, ne jokajo, lahko pospešeno dihajo, ob izdihu stokajo, pogosto so tudi ohlapni (imajo znižano napetost mišic). Zaradi teh prikritih znakov začetne okužbe ob najmanjšem sumu na okužbo novorojenčka zaščitijo z antibiotiki. Zato antibiotik prejmejo mnogi novorojenčki, ki imajo le prehodne težave brez povezave z okužbo, preiskave pa okužbe ne potrdijo.
V primeru, da zdravniki pri novorojenčku zaznajo kakršne koli znake okužbe, bo nemudoma prejel antibiotik. Zato panika ob odkritju, da je v vas prisoten streptokok B, ni potrebna, saj s tem škodite tako sebi kot otroku. Pomembno je, da si mirno preberete dejstva, raziščete članke, se pozanimate o nadaljnjih ukrepih in premislite, ali boste antibiotik med porodom sprejele ali zavrnile. Slednje je možno, vsekakor pa naj bo to posledica poglobljene in informirane odločitve. V vsakem primeru, z antibiotikom ali brez, umirjeno preživite preostanek nosečnosti.
Preventivno jemanje antibiotikov v nosečnosti
Preventivno jemanje antibiotika v zadnjih tednih nosečnosti, ko ni prisotnih dejavnikov tveganja, ni smiselno. Visok odmerek penicilina ali nadomestnega antibiotika se porodnici predpiše ob prihodu v porodnišnico le, če obstaja podatek o izolaciji SGB in obstaja tveganje za prenos na novorojenčka. S tem se pri večini novorojenčkov prepreči bolezen, ne pa nujno kolonizacije.
Če imate v nožnici streptokok Agalactiae, je priporočljivo, da to zapišete v materinsko knjižico na vidno mesto. Takoj po pričetku poroda v porodnišnici lahko prejmete infuzijo s penicilinom ali podobnim zdravilom, če ste na penicillin alergični. Na srečo je bakterija na večino antibiotikov iz skupine penicilinov zelo občutljiva. Z ginekologom se lahko dogovorite, da vam odvzame bakteriološki bris nožnice. Če bo v njej dokazan streptokok B, se lahko priporoči abstinenca od spolnih odnosov in uporaba nožničnih antiseptikov, ob porodu pa penicilin. To lahko zmanjša možnost okužbe otroka.
Druge pogoste okužbe v nosečnosti
Poleg streptokoka skupine B obstaja še nekaj drugih okužb, ki se lahko pojavijo v času nosečnosti in vplivajo na razvijajoči se plod:
- Bakterijska vaginoza: Nastane, ko se poveča število slabih bakterij v nožnici. Simptomi vključujejo homogen, moten, rumenkast nožnični izcedek neprijetnega vonja, srbečico, pekoč občutek in bolečino med spolnim odnosom. Če je prisotna med nosečnostjo, lahko povzroči zaplete, kot so medenična vnetna bolezen, povečano tveganje spontanega splava in prezgodnjega poroda.
- Glivične okužbe (kandida): Pojavljajo se pogosteje v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti zaradi porušenega kislo-bazičnega ravnovesja, hormonskega neravnovesja ali zakisanosti organizma. Simptomi vključujejo srbečico v vulvo-vaginalnem predelu, gost, bel izcedek, ki spominja na skuto, vonj po kvasu, bolečino ali pekoč občutek. Zdravljenje pogosto vključuje posebno dieto in uporabo protiglivičnih sredstev.
- Trihomoniaza: To je spolno prenosljiva bolezen, ki povečuje tveganje za vnetje jajcevodov, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčkov. Simptomi vključujejo gost, rumen, penast izcedek iz nožnice z neprijetnim vonjem, boleče vnetje nožnice, srbenje, bolečine v zunanjem spolovilu, pekoče bolečine pri odvajanju seča in neprijeten občutek med spolnimi odnosi. Običajno je potrebno zdravljenje obeh partnerjev.
Kako stres v nosečnosti vpliva na plod
Poporodno obdobje in morebitne nevšečnosti
Poporodno obdobje je čas velikih sprememb za žensko telo. Poleg običajnega celjenja porodne poti in novih čustev se lahko pojavijo tudi zapleti, ki jih sodobna medicina uspešno obravnava. Mednje sodijo poporodne krvavitve, poporodni trombembolični zapleti (venska tromboza, pljučna embolija), okužbe sečil, vnetje dojk (mastitis) in obporodna depresija.
Okužbe v poporodnem obdobju so eden izmed vodilnih vzrokov za maternalno umrljivost, vendar se je njihovo število zaradi ustreznih preventivnih ukrepov in uporabe antibiotikov zmanjšalo. Najpogostejša žarišča okužbe so raztrganine presredka, nožnice in materničnega vratu.
Pomembno je, da se ženske po porodu dobro počutijo in da se ob morebitnih težavah takoj obrnejo na zdravstveno oskrbo. Tudi če se je otrok med porodom okužil s streptokokom B, je pomembno vedeti, da se znaki okužbe običajno pojavijo v prvih dneh po porodu, kar omogoča hitro ukrepanje. V primeru, da je bila mama okužena, je pomembno, da o tem obvesti pediatra ob rojstvu otroka, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.
V primeru, da se je zgodila tragedija, kot je okužba z SGB, ki je povzročila smrt otroka, je pomembno, da se z zdravniki pogovorite o nadaljnjih korakih za morebitno novo nosečnost. Priporoča se vsaj 12 mesecev premora med nosečnostmi za regeneracijo telesa in duha. V naslednji nosečnosti je ključno, da se o prisotnosti bakterije pogovorite z ginekologom in pediatrom ter da se sledijo priporočeni ukrepi za čim večjo varnost matere in otroka.
Zaključek
Streptokok skupine B je pogosta bakterija, ki večinoma ne povzroča težav. Vendar pa lahko med porodom predstavlja tveganje za novorojenčka. Razumevanje nacionalnih smernic, individualnih dejavnikov tveganja in odprta komunikacija z zdravstvenimi delavci so ključni za obvladovanje te situacije. Čeprav panika ni potrebna, je informiranost in premišljeno odločanje o morebitnih posegih med porodom bistveno za dobro počutje matere in otroka.
